Bolj kot se ljudje držijo različnih zdravih prehranjevalnih navad oziroma usmeritev, manj tvegajo, da dobijo kakšno od kardiovaskularnih bolezni. Zdrave prehranjevalne navade so pomembnejše od posameznih sestavin in hranil in se bolje vključujejo v različne kulturne in osebne navade in izbire. Čeprav vsaka zdrava prehranjevalna navada predstavlja različne kombinacije komponent diete kot take, je pomembno, da se ljudje držijo katerekoli od 4 preučevanih. Tako zmanjšajo tveganje za kardiovaskularne bolezni in prispevajo k zdravju ne glede na rasno ali etnično pripadnost.
V zadnji raziskavi o vplivu na kardiovaskularne bolezni so raziskovalci točkovali štiri različne prehranjevalne pristope: zdravo prehranjevanje (HEI-2015), izmenično mediteransko dieto (AMED), zdravo rastlinsko dieto (HPDI) in izmenično zdravo prehranjevanje (AHEI). Kljub različnim pristopom k točkovanju v posameznih dietah, vsak od njih poudarja višji vnos polnozrnatih žitaric, zelenjave, sadja, stročnic in oreščkov ter zmanjšan vnos rdečega in procesiranega mesa in sladkorja oziroma sladkanih pijač.
Za vrednotenje povezave vsakega vzorca s tveganji za kardiovaskularne bolezni so raziskovalci upoštevali podatke o 74 930 žensk, vključenih v Nurses’ Health Study, 90 864 žensk v Nurses’ Health Study II in 43 339 moških iz Health Professionals Follow-Up Study. Udeleženci vsake študije so vprašali vsake 2 do 4 leta o njihovih prehranjevalnih navadah, npr. kako pogosto v povprečju pojedo običajno porcijo posameznih živil ter uporabili standardne lestvice za oceni njihovega zdravstvenega stanja.
Zbrane podatke so analizirali s štirimi točkovalnimi pristopi za vsakega udeleženca. Višje točkovanje je pri tem predstavljalo boljše upoštevanje posamezne prehranske usmeritve. Prilagodili so številne faktorje kot je starost, indeks telesne mase, kajenje ipd. Ugotovili so, da bolj kot so se udeleženci držali neke prehranske usmeritve bolj konsistentno je bilo manjše tveganje za kardiovaskularne bolezni. Tisti udeleženci, ki so se najbolj držali neke prehranske usmeritve (v zgornjem kvartalu točkovanja), so imeli za 14 do 21 % nižje tveganje za kardiovaskularne bolezni v primerjavi s tistimi, ki so se usmeritve najmanj držali.
Ugotovitve so pokazale, da so različne prehranske usmeritve enako učinkovite pri zmanjševanju tveganj za kardiovaskularne bolezni ne glede na rasno ali etnično pripadnost in so bile signifikantno povezane tako z znižanjem koronarnih bolezni kot srčne kapi.
