Prehrana bogata z rastlinskimi živili spodbuja črevesno mikrobioto, ki znižuje tveganje za srčne in druge pogoste bolezni, je ugotovitev obsežne mednarodne študije. Med drugim so odkrili 15 vrst mikroorganizmov, ki so povezani z zmanjšanim tveganjem za pogosta nezdrava stanja kot so debelost in diabetes tipa 2. V študiji so analizirali sestavo mikrobiote udeležencev, njihove prehranske navade, in kardiometabolične biomarkerje. Odkrili so močne povezave med prehrano posameznika, njegovo mikrobioto in zdravstvenim stanjem. Identificirali so mikroorganizme, ki bodisi pozitivno bodisi negativno korelirajo s posameznikovim tveganjem za določena resna stanja kot je npr. diabetes, srčne bolezni ali debelost. Presenetljivo je mikrobiota v močnejši povezavi s temi biomarkerji kot drugi dejavniki, npr. genetika. Zanimivo je tudi, da so nekateri novoodkriti miroorganizmi tako novi, da sploh še niso poimenovani.
Raziskovalci so kot zdravo prehrano opredelili tako, ki vsebuje mešanico živil, povezano z zmanjšanim tveganjem za kronične bolezni. Preiskovanci s tako prehrano ali s prehrano, bogato z rastlinami, imajo večjo verjetnost za visoke vrednosti tako imenovanih dobrih mikroorganizmov v lastnem črevesju, torej tistih mikrobov, ki so povezani z manjšim tveganjem za razširjene bolezni. Raziskovalci so našli tudi biomarkerje na temelju mikrobiote za debelost, kardiovaskularne bolezni in moteno glukozno toleranco, ki pa so tudi ključni faktorji tveganja za COVID.
Med ugotovitvami je tudi odkritje, da je mikrobiota bogata s Prevotella copri in vrstami Blastocystis povezana z ohranjanjem želenega nivoja krvenga sladkorja po obroku. Druge vrste mikroorganizmov pa so povezali z nivoji krvnih maščob po obroku in markerji za vnetje.
Ko jemo, ne hranimo le svoje telo, temveč milijarde mikrobov, ki živijo v našem črevesju.
