Čeprav naj bi se število kadilcev zniževalo (NIJZ, 2021), v Sloveniji še vedno obstaja znaten odstotek ljudi, ki kadijo. Po podatkih SURS naj bi bilo rednih kadilcev kar 277.000 prebivalcev Slovenije, starih med 25 in 74 let. Za rednega kadilca se smatra oseba, ki dnevno v povprečju pokadi 16 cigaret ali več. To pomeni, da je vsak peti Slovenec reden kadilec (Osredkar v Puc, 2025).
»Kajenje je vzrok približno tretjine smrti po svetu, cigarete pa vsebujejo kar 60 kancerogenov. Kajenje ima številne škodljive vplive na telo tako na fizičnem kot tudi na fiziološkem nivoju« (Osredkar v Puc, 2025).
V primeru kajenja gre za stanje posameznika, ki je neposredno povezano z življenjskim slogom, to pomeni tudi z načinom življenja in prehranjevanja posameznika.
V okviru zaključne naloge P3 Professional© šole o prehranskih dopolnilih je Simona Osredkar, magistra farmacije iz Lekarne Dobrova, pripravila strokovni prispevek o tem, kakšne so prehranske potrebe kadilcev in kako jih lahko lekarnarji kar najuspešneje nagovarjajo. Osredotočila se je predvsem na vpliv uživanja prehranskih dopolnil na zdravje kadilcev.
Pomanjkanje vlaknin, omega-3 maščob ter nekaterih vitaminov in mineralov
Magistra Osredkar (v Puc, 2025) ugotavlja da »kadilci v splošnem zaužijejo manj živil, bogatih z vlakninami, v primerjavi z nekadilci pa uživajo tudi manj prehranskih dopolnil«.
Ena izmed proučenih študij je npr. pokazala, da jemanje prehranskih dopolnil, ki vsebujejo velike odmerke ꞵ-karotena, ni priporočljivo za kadilce, saj kajenje ustvarja oksidativni stres.
Ker se ob kajenju tobaka sprošča veliko različnih snovi, tudi ogljikov monoksid in nekateri toksini, lahko to vpliva na spremenjen učinek potencialnih zdravil, ki jih morda jemlje posameznik.
Ključne kategorije hranil, na katere morajo biti kadilci posebej pozorni, so vnos vlaknin, maščob, mineralov ter vitaminov, saj kajenje vpliva na absorpcijo teh hranil in lahko povzroči njihovo pomanjkanje. »Raziskave kažejo, da kadilci v povprečju zaužijejo manj omega-3 maščobnih kislin, kalcija, magnezija, železa, cinka in vitaminov B-kompleksa ter vitamina C. Pomanjkanje teh hranil lahko vodi do resnih zdravstvenih težav, kot so oslabljen imunski sistem, večje tveganje za srčno-žilne bolezni, okvarjene funkcije dihal in povečana občutljivost na oksidativni stres« (Osredkar v Puc, 2025).
Vendar pa je pri svetovanju posameznega izdelka potreben individualen nasvet in prilagoditev potrebam posameznika.
Kolegom lekarniškim farmacevtom magistra Osredkar v svojem prispevku tako priporoča predvsem celostno obravnavo posameznikov, ki kadijo. Med drugim sta izjemnega pomena vprašanji, koliko časa posameznik že kadi in koliko cigaret v povprečju pokadi dnevno (Osredkar v Puc, 2025).
Viri:
NIJZ. 2021. Determinante zdravja – dejavniki tveganja. Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2021. https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/03/3.5-Kajenje-tobaka_2021_pregledano.pdf
Osredkar, S. 2025. Obvladovanje tveganj kadilcev s prehranskimi dopolnili v lekarni. V: Puc, M. (ur.). Prehranska dopolnila pri posebnih zdravstvenih stanjih. COVIRAS. https://covirias.eu/wp-content/uploads/2025/01/COVIRIAS_Prehranska-dopolnila-pri-posebnih-zdravstvenih-stanjih.pdf
