Naši možgani potrebujejo kontinuirano preskrbo s kisikom in sladkorjem. Pri študiju mišjih možganov so odkrili povezavo med porabo energije v možganih in njihovo prekrvavljenostjo ter na novo oblikovali zemljevid povezav do ene milijoninke metra natančno. To je ena stotinka premera človeškega lasu.
Novo orodje znanosti omogoča ne le vpogled v običajno preskrbo možganov s hranili temveč tudi vpogled v napovedi, kaj se zgodi ob izgubi funkcionalnosti najmanjših kapilar. Da bi lahko vzpostavili tako natančen model so miškam zapolnili omrežje žil v možganih z obarvanim gelom ter ga slikovno predstavili v računalniškem modelu s sliko, ki je natančna na nivoju manj kot enega mikrometra. Take podatke lahko analizirajo s podatkovnimi bazami. S tem orodjem so določili, da je preskrbljenost s kisikom enaka povsod znotraj možganovine. Majhne žilice pa so ključne za kompenzacijo med spremembami potreb po energiji. Tako na primer predeli možganov, ki koordinirajo zaznavo zvoka porabijo trikrat več energije kot povezava med obema možganskima hemisferama. Temu primerna je tudi večja gostota najmanjših žilic.
