Piše: Lara Pezdir, mag. farm., P3 Professional licencirana svetovalka, specialistka za prehranska dopolnila, Lekarna Nove Poljane

Beta-glukane uvrščamo med prehranske vlaknine, natančneje med neškrobne polisaharide. Sestavljeni so iz polimernih ogljikovih hidratov z 10 ali več monomernimi glukoznimi enotami, ki se ne hidrolizirajo z endogenimi encimi v tankem črevesu. Za beta-glukane je značilna beta-(1-3) glikozidna vez med glukoznimi enotami. Glede na izvor v njih najdemo tudi druge glikozidne vezi, predvsem tipa beta-(1-4) in beta-(1-6).

Tako se beta-glukani nahajajo v trdnem zunanjem ovoju žit (otrobih), predvsem ječmena (7 %) in ovsa (5 %), v manjši meri pa tudi riža in pšenice (1-2 %). Gre za vodotopno vlaknino, katere kemijska struktura je linearna. V verigi se izmenjujeta beta-(1-3), ter beta-(1-4) glikozidna vez.

Beta-glukani iz kvasovk oziroma gliv pa se nahajajo predvsem v celičnih stenah kvasovk (S. Cerevisiae) oziroma gliv (Bukov ostrigar) in so pretežno netopne vlaknine. Tu so glukozne enote povezane z beta-(1-3) oziroma beta-(1-6) glikozidnimi vezmi. Po zaužitju se ne razgradijo ali absorbirajo.

Proizvajalci polisaharidom pripisujejo različne učinke na človeško telo. Beta-glukane oglašujejo na primer kot najmočnejše naravno sredstvo za izboljšanje imunskega sistema, kot aktivatorje hitre imunske obrambe, ki so naravni in hitro delujoči, za krepitev obrambnih moči organizma, kot sestavino, ki ugodno vpliva na delovanje imunskega sistema, in tako naprej.

Kaj pa zdravstvene trditve?

Po drugi strani so bile po dostopnih podatkih uradno na EFSO, Evropsko agencijo za varno hrano, v obravnavo vložene naslednje vloge oz. predlagane trditve:

  • Beta-glukani iz ovsa ali ječmena prispevajo k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi.
  • Uživanje beta-glukanov iz ovsa ali ječmena kot del obroka prispevajo k manjšemu porastu ravni glukoze v krvi po tem obroku.
  • Beta-glukani iz ovsa ali ječmena prispevajo k vzdrževanju normalne telesne teže.
  • Beta-glukani iz ovsa ali ječmena imajo vpliv na prebavne funkcije.
  • Beta-glukani izolirani iz celične stene kvasovk/gliv aktivirajo imunski sistem.

EFSA je za nekatere izmed predlaganih trditev, vezanih na beta-glukane, podala pozitivno mnenje, kar je kasneje odobrila tudi Evropska komisija. In sicer so se po preučitvi dokumentacije strinjali z naslednjim:

Beta-glukani prispevajo k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi.

Evropska komisija je odobrila nekaj zdravstvenih trditev, ki se navezujejo na beta-glukane.

V številnih študijah so namreč ugotovili, da najmanj 3 g/dan beta-glukanov iz žit (oves ali ječmen) statistično značilno zniža vrednost LDL (koncentracija se je znižala tudi za 0,3 ± 0,1 mmol/l). Ciljna populacija so bile odrasle osebe z normalnimi ali rahlo povišanimi koncentracijami holesterola v krvi. Beta-glukani kot polisaharidi v črevesju namreč vežejo holesterol in žolčne kisline ter s tem zmanjšajo njihovo absorpcijo in posledično njihovo koncentracijo v krvi.

Učinkovitost pa je odvisna od količine zaužitih beta-glukanov in od njihove kakovosti oziroma dolžine verig. Odobrena trditev se lahko tako uporablja le za živilo, ki vsebuje vsaj 1 g beta-glukanov iz ovsa, ovsenih otrobov, ječmena, ječmenovih otrobov ali mešanico teh virov na količinsko določen obrok. Koristni učinek se doseže z dnevnim vnosom 3 g beta-glukanov iz ovsa, ovsenih otrobov, ječmena, ječmenovih otrobov ali mešanice teh beta-glukanov. Za boljše razumevanje omenjenih količin upoštevajte, da en kos kruha vsebuje približno 1,5 g prehranskih vlaknin.

Uživanje beta-glukanov iz ovsa ali ječmena kot del obroka

prispevajo k manjšemu porastu ravni glukoze v krvi po tem obroku.

Krvni sladkor se po obroku, ki vsebuje beta-glukane, dvigne manj kot običajno. Kompleksni ogljikovi hidrati imajo namreč nizek glikemični indeks in so neprebavljivi, zato glukoza počasneje nastaja in prehaja v kri. V študijah so dokazali, da je bilo v skupinah, ki so uživale ovseni/ječmenov kruh (4.6 do 14 g beta-glukana /30 g ogljikovih hidratov) statistično značilno manjši porast glukoze v krvi.

Odobrena trditev se lahko uporablja le za živilo, ki vsebuje vsaj 4 g beta-glukanov iz ovsa ali ječmena za vsakih 30 g dostopnih ogljikovih hidratov v količinsko določenem obroku kot del obroka.

En kos kruha vsebuje približno 1,5 g prehranskih vlaknin.

Nekatere trditve pa s strani EFSE oziroma Evropske komisije niso bile potrjene, in sicer:

  • Beta-glukani iz ovsa ali ječmena prispevajo k vzdrževanju normalne telesne teže.
  • Beta-glukani iz ovsa ali ječmena imajo vpliv na prebavne funkcije.
  • Beta-glukani izolirani iz celične stene kvasovk/gliv aktivirajo imunski sistem.

Beta-glukani in imunski sistem

Vsako negativno mnenje o predlaganih trditvah sicer EFSA pisno natančno utemelji, tokrat pa si bomo pogledali le utemeljitev za zavrnitev trditve, ki povezuje beta-glukane z delovanjem na imunski sistem. In sicer je temeljna ugotovitev, da ni bilo predstavljenih znanstvenih dokazov, ki bi povezovali uživanje beta-glukanov z opisanim ugodnim učinkom na imunski sistem. EFSA je tudi negativno mnenje za predlagane trditve natančno utemeljila, med drugim je ugotovila:

  • da niso bile predložene informacije o merilih za spremljanje simptomov okužb dihal,
  • da je uporabljen premajhen vzorec preiskovancev,
  • da so med rezultati prevelika odstopanja,
  • da v študijah niso uporabili validiranih vprašalnikov in meril pri spremljanju pogostosti pojava simptomov pri prehladnih obolenjih,
  • da so izbirali neustrezne statistične analize in nekatere rezultate neutemeljeno izločili iz obdelave.
Beta-glukani NE prispevajo k zaščiti telesa proti patogenim mikroorganizmom v zgornjih dihalih v zimskih mesecih.

Beta-glukani iz celične stene kvasovk NIMAJO vpliva na imunski odziv.

Beta-glukani iz celične stene kvasovk NE zmanjšajo tveganja za ponavljajoča prehladna obolenja med zimsko sezono s krepitvijo imunske obrambe telesa.

Ko govorimo o beta-glukanih je dejstvo, da je Evropska komisija odobrila le dve zdravstveni trditvi, in sicer v obeh primerih za beta-glukane pridobljene iz žit, da prispevajo k vzdrževanju normalne ravni holesterola in k manjšemu porastu ravni glukoze v krvi po obroku.

Prav tako je znano, da se beta-glukani ne absorbirajo iz črevesja, kar pomeni, da ne prehajajo neposredno v kri, saj jih prebavni encimi ne razgradijo. Tudi nismo našli dokazanega mehanizma aktivacije makrofagov. Zato ni presenetljivo, da je EFSA ugotovila, da ni nobene znanstvene podlage, da imajo beta-glukani, izolirani iz celične stene kvasovk/gliv, vpliv na imunski sistem.

Zanimivost:

Bran je oznaka za zunanjo plast riževega zrna in ne vrsta te rastline.

Našli smo tudi novejše podatke. Septembra 2014 je bila objavljena študija švedskega inštituta o učinkih beta-glukana na imunski sistem (Leentjens J, Quintin J, Gerretsen J, Kox M, Pickkers P, et al. (2014) The Effects of Orally Administered Beta-Glucan on Innate Immune Responses in Humans, a Randomized Open-Label Intervention Pilot-Study. PLoS ONE 9(9): e108794. doi:10.1371/journal.pone.0108794). Izvedli so randomizirano odprto s placebom kontrolirano študijo, v kateri so prišli do sklepa, da peroralna uporaba beta-glukanov ni namenjena krepitvi imunskega odziva, saj med skupinama ni bilo signifikatnih statističnih razlik.

Vsi licencirani P3 Professional lekarnarji vemo, da je za razumevanje prehranskih dopolnil potrebno poleg odobrenih zdravstvenih trditev preveriti tudi neodobrene. Na žalost namreč številni proizvajalci pripisujejo prehranskim dopolnilom učinke, ki jim je EFSA dala negativno mnenje.

Zavedamo se tudi, da prehranska dopolnila pri nas poleg beta-glukana običajno vsebujejo še vitamin C in cink, ki pa imata odobreno zdravstveno trditev za vlogo pri delovanju imunskega sistema. Kaj torej počne beta glukan? Z imunskim sistemom, kot smo ugotovili, prav nič.

Na slovenskem trgu je 25 izdelkov z beta-glukani, 2 od njih se deklarirata kot živili za posebne zdravstvene namene, ostali pa med prehranska dopolnila.

Največ izdelkov je v obliki tablet in kapsul.

Vsebnost beta-glukanov je zelo različna, od 10 mg do 200 mg, kar pa je vse mnogo manj od količin navedenih v študijah, ki so predložene v dokaz predlaganim trditvam.