Znašli smo se v času, ko so informacije dosegljive z nekaj kliki na mobilnemu telefonu. Če se je bilo še pred nekaj leti potrebno za razlago kompleksnega izvida preiskave odpraviti k zdravniku, zdaj namesto nas to lahko počnejo stroji. Za človeštvo se bo v prihodnjih letih marsikaj spremenilo. Nekateri poklici bodo izginili, postali nerelevantni, drugi bodo obstali, če bodo ponudili pravo dodano vrednost.
Že spletni iskalniki so prinesli spremembo v vlogo številnih poklicev z izjemno dostopnostjo podatkov in informacij. Z nekaj kliki tako hitro dobimo razlago vloge vitamina A za normalno delovanje telesnih funkcij, pa tudi potrebnih odmerkov za odrasle in otroke. A ljudje med seboj nismo isti. Med nami so razlike v življenjskem slogu in zdravstvenem stanju, ki bistveno vplivajo na individualne potrebe po hranilih. Še posebno tisti posamezniki, ki imajo kronične terapije, se zato kljub obilici internetnih informacij radi obrnejo na lekarne za interpretacijo vpliva njihovih individualnih okoliščin na potrebe po hranilih.
Kakšna je prihodnost lekarnarja v dobi instantnih informacij?
Da nekdo pridobi izobrazbo magistra farmacije, mora v Sloveniji šolo obiskovati najmanj 18 let. Za tiste, ki se odločijo za lekarniško kariero, nato sledijo leta svetovanja za pultom, spremljanja zdravil in drugih izdelkov ter specifične zakonodaje, učenja svetovanja, psihologije, treninga komunikacije, lastnega odraščanja in prehoda v zrelo obdobje.
Kaj torej naredi klasično strokovno usposobljen farmacevt, ko se pojavi orodje, ki v nekaj sekundah v udobju doma (ali kjerkoli že je) uporabniku ponudi povsem zadovoljiv nasvet o uporabi prehranskega dopolnila, skupaj s priporočilom, kje ustrezne izdelke tudi najceneje naroči?
Človek je izrazito kompleksno bitje
Medtem ko generativna umetna inteligenca deluje zgolj na osnovi napovedovanja, predvidevanj in številk v virih, iz katerih črpa, pa ima dober farmacevt svetovalec v prvi vrsti sistematično razvito objektivno presojo in distanco do posameznih informacij in podatkov. Razume, da so prehranska dopolnila specifična živila, ki funkcionirajo v kontekstu posameznikovega zdravja, življenjskega sloga in tudi pričakovanj ter vrednot. Ve, katere okoliščine posameznika vplivajo na njegove potrebe in zna racionalno presoditi, kaj bi bilo smiselno, kaj je uporabno in kaj morda nepotrebno ali celo tvegano za določeno osebo.
S komunikacijskimi kompetencami lahko prepoznava čustvena stanja, dvome, neizrečene besede, neutemeljena prepričanja in druge psihološke momente obiskovalca (npr. utrujenost, željo po hitri oz. hipni razrešitvi).
Lekarniški farmacevt prevzema odgovornost za to, kar svetuje. Če je načelen, zna ločiti kakovosten in strokovno podprt nasvet od marketinških sporočil in hitrih nasvetov, ki jih običajno prevzemajo površno poučeni posamezniki. Pri svojem delu je etičen in hkrati dovolj odločen, da kak izdelek ali metodo v določeni situaciji tudi odsvetuje, kadar je v neskladju s strokovno presojo okoliščin. Obiskovalca lahko spremlja na poti doseganja zdravja in ga spodbuja k povratnim informacijam.
Ločiti je potrebno med pavšalnim nasvetom, ki je za vse isti, in strokovnim svetovanjem, ki vodi v individualiziran nasvet.
Iskanje dodane vrednosti
Dodana vrednost svetovalčevega nasveta je neizmerna, kadar je ta podan z izrazito prilagoditvijo na okoliščine posameznika. Za to pa so potrebne celostne kompetence, ki vključujejo vse od znanja anatomije, fiziologije, poznavanja in presoje izdelkov, do veščin svetovanja, prodaje, komunikacije, psihologije in tudi stališč, ki jih farmacevt zavzema kot lekarnar.
Kadar pa svetovanje pade na nivo komercialnih dogovorov (»Tole je najcenejše«.) ali zgolj upoštevanje želja obiskovalcev (»Soseda pravi, da mi bo zares pomagala večja količina selena.«), pa se dodana vrednost izgubi. Takšne izdelke lahko ponudi avtomat ali spletna trgovina, ki jo priporoči posameznikov najljubši LLM.
Neodvisen strokovni razvoj kompetenc o prehranskih dopolnilih nudimo na Šoli o prehranskih dopolnilih P3 Professional©.
