O vitaminu D še vedno odkrivamo doslej neznana ali nepotrjena dejstva. Tako na primer Kitajci poročajo o izsledkih, ki so jih pridobili s študijo na 100 zdravih prebivalkah Pekinga, starih med 23 in 30 let, ki delajo v zaprtih prostorih. Preverjali so njihovo izpostavljenost sončni svetlobi pozimi in v poletnem času, upoštevali pa so tudi indikatorje kostnega metabolizma. Ugotovili so, da je imelo poleti le 30 % žensk ustrezne količine vitamina D, pozimi ustrezne ravni ni dosegla nobena sodelujoča, 11 % je vitamina D celo primanjkovalo.
Zanimiva so tudi spoznanja, da je pomanjkanje vitamina D povezano z diabetesom, nevromuskularnimi motnjami ter kožnimi, ledvičnimi in kardiovaskularnimi boleznimi. Za Kitajsko pomanjkanje vitamina D nedvomno predstavlja vedno večji izziv. Predvsem Peking ima namreč pozimi malo sončne svetlobe, k pomanjkanju pa prispeva tudi velika onesnaženost, ki omejuje aktivnosti na prostem in posledično izpostavljenost prebivalcev Pekinga sončni svetlobi.
Kitajci se večinoma prehranjujejo z zelenjavo in žitaricami, ki vsebujejo malo vitamina D. Zaradi pomanjkanja vitamina D lahko pride do kalcifikacije kosti in rahitisa, ki je še posebej nevaren za otroke. Pomanjkanje vitamina D je problematično tudi pri nosečnicah, saj vpliva na plod.
Kitajski strokovnjaki ženskam v rodni dobi zato svetujejo veliko gibanja na sončni svetlobi ter uživanje vitamina D, kalcija, fosforja in beljakovin, ki kar najbolje prispevajo k optimalnemu stanju kostnega metabolizma.
Kako pa je v Indiji?
Pomanjkanje vitamina D in vpliv na plod so raziskovali tudi Indijci. Ugotovili so, da pomanjkanje vitamina D v nosečnosti ne vpliva na kognitivne funkcije otroka v otroštvu in pozneje v obdobju adolescence.
V raziskavo so indijski strokovnjaki vključili 630 nosečnic, pri katerih so spremljali prisotnost vitamina D. Kognitivne funkcije so nato pri rojenih otrocih merili vsako leto do dopolnjenega 5. leta starosti, nato pa so to obdobje skrajšali na polletje. Z nevropatološkimi testi so preverjali stanje spomina, pozornosti in razmišljanja. Ugotovili so, da na kognicijo otroka status vitamina D noseče matere ni imel nobenega vpliva, za razliko od prej izvedenih živalskih študij, ki so pokazale slabšo kognicijo živalskih potomcev mater, ki jim je primanjkovalo vitamina D.
Rezultati te raziskave so pokazali tudi, da je med 630 testirankami kar 68 % žensk primanjkovalo vitamina D, za kar so raziskovalci našli več razlogov. Najbolj zanimiv se skriva v stilski izbiri, saj tradicionalne indijske obleke zakrivajo večino kože, zato se vitamin D težje vsrka. Prav tako imajo Indijke temnejšo polt, ki omejuje absorpcijo vitamina D, poleg tega pa naj bi tudi običajna indijska hrana vsebovala malo omenjenega vitamina. Med nosečnostjo je prav tako le malo testirank uživalo vitamin D kot prehransko dopolnilo, saj ga ginekologi v kombinaciji s kalcijem običajno priporočajo šele v drugem trimesečju nosečnosti.
Priporočen tudi med dojenjem
Kot ugotavljajo Novozelandci, ima vitamin D posebno vlogo tudi med dojenjem. Ker je pomanjkanje vitamina D nevarno za pojav rahitisa, ga morajo dojenčki dobiti v dovoljšnji količini. Nacionalna priporočila številnih držav svetujejo dodajanje vitamina D v obdobju dojenja, a matere tega nasveta pogosto ne upoštevajo.
V randomizirani kontrolirani študiji so 90 nosečnic razporedili v dve skupini; prva je 4 mesece po rojstvu otroka uživala 1,25 mg vitamina D mesečno, druga pa 2,5 mg. Vse so v času testiranja otroke izključno dojile. Pri otrocih tistih, ki so uživale večje doze, se je status vitamina D občutno povečal.
S prihodnjimi raziskavami bodo učinek vitamina D testirali še v primeru dnevnega oziroma tedenskega jemanja vitamina D.
Glede na vse naštete ugotovitve vam lahko svetujemo, da se po vitamin D odpravite s sprehodom v bližnji park.
