Manj živalskih produktov kot nekdo zaužije, nižji je njegov indeks telesne mase v povprečju in ima manjšo tendenco k ekstravertiranosti. Povezava z depresivnimi razpoloženji, ki jo ugotavljajo v drugih študijah, pa ni potrjena v študiji Max Planckovega inštituta v sodelovanju z univerzitetnim kliničnim centrom v Leipzigu. Allensbachov inštitut je pred tem ugotovil, da je kar 6,1 milijona Nemcev vegetarijancev, to je kar 400 000 več kot leto poprej. V najnovejšo študijo so vključili 9000 ljudi in preiskovali vpliv njihove prehrane na telo in psiho ne glede na leta, spol in izobrazbo.
Eden od razlogov za nove ugotovitve je lahko nižji vnos procesirane hrane v rastlinski dieti. Živila, ki so pretirano bogata z maščobami in sladkorjem, bolj redijo. Stimulirajo apetit in odložijo občutek sitosti. Če se izogibate živalskim produktom, v povprečju zaužijete manj takih živil. Vegetarijanska hrana vsebuje tudi več vlaknin in ima pozitivni učinek na mikrobioto v črevesju. To je še en razlog za občutek hitrejše sitosti. Vendar lahko zato ljudje, ki pretežno uživajo vegetarijansko hrano, absorbirajo manj energije. Poleg občutka sitosti je življenjski slog, ki vključuje več gibanja in splošno večjo zavest o zdravju, pomemben ali celo odločujoč faktor.
Za indeks telesne mase je pomembno, katere živalske produkte oseba uživa. Osebe, ki uživajo primarne živalske produkte, kot je meso, klobase ali ribe, imajo višji indeks telesne mase kot osebe ki uživajo predvsem sekundarne živalske produkte kot so jajca, mleko in mlečni izdelki. Gre za statistično signifikantno korelacijo.
Raziskovalci so tudi ugotovili, da je vegetarijanska in veganska prehrana povezana z osebnostjo, še posebno z enim od petih glavnih osebnostnih faktorjev, ekstrovertiranostjo. Ljudje s pretežno rastlinsko prehrano so bolj introvertirani v primerjavi z ljudmi, ki se večinoma hranijo z živalskimi produkti. Razlog ni jasen. Mogoče je, da so introvertirani ljudje precej omejujoči pri lastni prehrani na sploh ali pa so socialno bolj ločeni zaradi njihovih prehranjevalnih navad. Za odgovor bodo tudi tu potrebne nadaljnje raziskave. Prav tako niso mogli dokazati, da je pretežno rastlinska prehrana povezana z nevrotičnim vedenjem kot to predlagajo nekatere druge študije. Bolj nevrotični ljudje naj bi se pogosteje izogibali posameznim skupinam živil. V tej študiji so se koncentrirali na živalske produkte in povezave niso opazili. Prav tako niso opazili povezave z depresivnimi vedenji. Rastlinska prehrana je dandanes pogostejša, kar je mogoče vzrok, da tovrstnih povezav ni več opaziti.
