Že nekaj let je med slovenskimi potrošniki priljubljena uporaba industrijske konoplje kot živila, predvsem konopljinih proteinov in olja. Opazen pa je tudi porast pri uporabi izvlečkov, torej kapljic ali smole in kapsul. Po podatkih baze P3 Professional je trenutno na trgu več kot 250 prehranskih dopolnil, ki vsebujejo konopljo oz. CBD.
Mnogi zastopniki tovrstnih izdelkov se sklicujejo na mednarodne raziskave o delovanju konoplje. »Od leta 2000 se CBD primarno raziskuje zaradi potencialnih učinkov zdravljenja v povezavi z epilepsijo ter njegovimi pomirjevalnimi, anksiolitičnimi in antipsihotičnimi učinki, ugotovljenimi na študijah na živalih. V zadnjem desetletju je povečan obseg znanstvene literature, ki CBD povezuje s protivnetnimi in zaščitnimi učinki za živčne celice« (Blaznik, 2016, str. 10).
Potrebno je poudariti, da prehranska dopolnila dopolnjujejo prehrano, zdravila pa zdravijo, zato jih je potrebno tako tudi tržiti. Dnevnih odmerkov prehranskih dopolnil, ki jih priporoča proizvajalec, ni smiselno predozirati, saj lahko pride do neželenega delovanja, celo do zastrupitev. Pomembno je, da proizvajalci upoštevajo evropsko zakonodajo o novih živilih, sicer bodo nezadovoljni z ukrepi inšpektorjev. Na NIJZ so pripravili strokovno mnenje (NIJZ, 2018) glede varnosti živil s CBD in THC, končna odločitev pa je vselej na strani potrošnika.
Viri:
-
Blaznik, U. 2016. Konoplja na krožniku – Nekateri drugi pogledi (ur. Martina Puc). Ljubljana: COVIRIAS.
-
Nacionalni inštitut za javno zdravje [NIJZ]. 2018. Strokovno mnenje glede varnosti živil, ki vsebujejo industrijsko konopljo in za zdravje sprejemljivih vsebnosti tetrahidrokanabinola (THC) in kanabidiola (CBD) v živilskih izdelkih – posodobljeno mnenje. Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/industrijska_konoplja_splet_julij2018.pdf
