Znanstveniki so odkrili mehanizem, ki obvladuje delovanje regulatornih T celic in odloča o ravnotežju med avtoimunostjo in protirakavim delovanjem. V predkliničnem (čas, ko bolezenski znaki še niso očitni) modelu so znanstveniki tudi prikazali, da z razjasnitvijo metabolizma v ozadju bolezni lahko omilimo bolezen že z racionalno oblikovano dieto, ki specifično naslavlja te metabolne spremembe. S tem smo torej dobili novo usmeritev za bodoče zdravljenje metabolnih bolezni.
Za zdravo delovanje organizma in zaščito pred raznovrstnimi okužbami potrebujemo imunski sistem. Pri tem so posebno pomembne T celice oziroma še posebno regulatorne T celice. Čeprav le-te predstavljajo le majhen delež vseh T celic, so ključne za ohranitev imunskega sistema pod nadzorom. Če regulatorne T celice ne delujejo, imunski sistem zbezlja in se obrne prosti lastnemu telesu. To lahko vodi v pogubne avtoimune bolezni kot je multipla skleroza, sladkorna bolezen tipa I ali artritis. Zelo odziven imunski sistem lahko torej rakaste celice uniči zelo učinkovito. Zato so razviti inhibitorji kontrolnih točk, zdravilne učinkovine, ki sprostijo napad imunskega sistema na rakaste celice, za kar so podelili Nobelovo nagrado za leto 2018. Luksemburški znanstveniki so na podlagi tega odkrili nov mehanizem ravnotežja med skrajnim in pritajenim imunskim odzivom, ki ga lahko uravnavamo s spremembo regulatornih T celic.
Na začetku so se raziskovalci osredotočili na preučevanje soočanja T celic s stresom. Celični stres lahko izvira iz celic samih, tako se namreč aktivirajo in delijo. Lahko pa celični stres povzroči okolje, še posebej bližnje tumorske celice. Prosti radikali oziroma reaktivne kisikove vrste so molekularni modulatorji celičnega stresa. So škodljivi za celice in zato jih je potrebno inaktivirati. Proste kisikove radikale nevtralizirajo antioksidanti v T celicah, to so molekule glutationa. Regulatorne T celice imajo presenetljivo trikrat več glutattiona kot druge vrste T celic, kar se je izkazalo kot pomembna lastnost. Raziskovalci so odstranili gen glutamate cistein ligazo (Gclc) le v majhnem deležu regulatornih T celic miši. Ta gen je namreč orodje v proizvodnji glutationa. V teh celicah so se akumulirali prosti radikali do te mere, da so te celice izgubile spososbnost zaviranja imunskega sistema. To pa je vodilo v masivno imunsko aktivacijo in fatalne avoimunske bolezni.
Raziskovalna skupina je prav tako ugotovila, da je odsotnost glutationa v regulatornih T celicah masovno povečala metabolizem serina. Serin je sicer eden od 22 različnih aminokislin, ki so gradniki proteinov, pomembnih za strukturo in delovanje celic. Prvič so preučevali povezavo med glutationom, prostimi radikali, serinom in delovanjem regulatornih T celic. Na podlagi ugotovitev so oblikovali poseben prehranski načrt, s katerim lahko modificirajo bolezenske metabolne spremembe. Ta prehranski načrt je izločil aminikislini serin in tesno povezan glicin. Natančno sestavljena dieta je zavrla resno avtoimunost, tako da bolezen ni izbruhnila. Študija je tako pokazala, da izločitev le 2 od 22 aminokislin lahko vpliva na zdravljenje resnih avtoimunih bolezni. Poznavanje natančnih metabolnih ozadij in delovanje bolezni na molekularnem nivoju nam nudi možnost za obvladovanje teh anomalij s posebnimi dietami, ki so natančno prilagojene bolezenskemu mehanizmu. Tako predstavlja študija korak k individualnemu zdravljenju metabolnih in avtoimunih bolezni.
Obenem pa je močnejši imunski odgovor koristen za rakave bolnike. Tako je raziskovalna skupina pokazala, da znižanje glutationa v regulatornih T celicah povzroči močnejšo imunsko reakcijo in močnejše zavračanje tumorjev.
