Nacionalne prehranske smernice dajejo priporočila in nasvete za zdravo prehrano in življenjski slog, vendar v številnih državah ne naslavljajo vpliv izbire prehrane na okolje. Mednarodna raziskovalna ekipa je tako primerjala vpliv nacionalnih smernic na zdravje in okolje z globalnimi cilji kot sta “Action Agenda on Non-Communicable Diseases” in “Paris Agreement on Climate Change”.
Primerjali in točkovali so priporočila kot so npr. “petkrat na dan uživajte sadje in zelenjavo” 85 nacionalnih smernic vključno z globalnimi smernicami WHO in komisije EAT-Lancet.
Nato so uporabili modeliranje za oceno mogočega vpliva teh priporočil na zmanjšanje zgodnjih smrti zaradi kroničnih bolezni kot so srčne bolezni, sladkorna bolezen tipa II, rak, ter doseganje okoljskih ciljev v povezavi s toplogrednimi emisijami plinov ter porabo zemlje in sveže vode.
Ugotovili so, da je sprejetje nacionalnih smernic povezano v povprečju s 15 % zmanjšanjem zgodnjih smrti zaradi kroničnih bolezni in v povprečju s 13 % zmanjšanjem izločanja toplogrednih plinov iz živilskega sistema, kar je ekvivalentno 550 milijonov ton ogljikovega dioksida.
Vendar večina analiziranih nacionalnih smernic (83,98 %) ni kompatibilna z vsaj enim globalnim zdravstvenim ali okoljskim ciljem. Tako je npr. približno tretjina smernic (29,34 %) nezdružljiva s programom za neprenosljive bolezni in večina (do 87 %) s Pariškim sporazumom in drugimi okoljskimi cilji. Za primerjavo, sprejetje WHO priporočil je povezano s podobnimi spremembami na področju zdravja in okolja, medtem ko je sprejetje priporočil EAT-Lancet povezano z 34 % večjim zmanjšanjem zgodnjih smrtih in več kot 3krat večjim zmanjšanjem izločanja toplogrednih plinov.
Če bi Velika Britanija, ZDA in Kitajska sprejele nacionalne smernice v skladu z EAT-Lancet priporočili, bi se izognili namesto 78 000 kar 104 000 smrtim v Veliki Britaniji, namesto 480 000 kar 585 000 smrti v ZDA in namesto 1 149 00 kar 1 802 000 smrtim na Kitajskem.
