Stres ima tako negativne učinke na delo kot na osebne odnose, poleg tega pa poveča tveganja številnih kroničnih obolenj kot so srčno-žilne bolezni, Alzheimerjeva bolezen in z njimi povezane višje stopnje smrtnosti. Z uživanjem mediteranske diete se na relativno enostaven način zmanjša učinek stresa in omogoča bolj zdravo staranje.
Raziskovalci so preučevali vpliv kroničnega stresa na ljudi z nizkim socialno ekonomskim statusom in akutnega stresa socialne izolacije za 30 minut na 38 živalih srednje starosti, ki so jih hranili z mediteransko oziroma zahodno dieto. Njihovo prehrano so oblikovali tako, da se čim bolj približa človekovi prehrani, kar pomeni, da so za simulacijo zahodne diete uporabljali beljakovinske vire živalskega izvora, v mediteranski pa beljakovine rastlinskega izvora. Merili so spremembe v simpatičnem otiroma parasimpatičnem živčnem sistemu ter raven kortizola.
Živali, ki so jih hranili z mediteransko dieto, so v primerjavi s tistimi, ki so jih hranili z zahodnjaško dieto, pokazale večjo odpornost na stres in sicer z manjšim odzivom simpatičnega živčnega sistema in kortizola na stres ter hitrejšim krevanjem po stresu. Mediteranska dieta torej odziv na stres porine na stran parasimpatika, kar je zdravju koristnejše.
S staranjem živali v 31 mesečni študiji, kar je ekvivalentno 9 letom človeškega življenja, so opazili porast odziva simpatika. Ne glede na to, je mediteranska dieta upočasnila staranje simpatika.
