Ljudje, ki uživajo pretežno predelane mesne izdelke, škrobna živila kot je krompir in prigrizke kot so različni piškoti in kolači, z večjo verjetnostjo kasneje v življenju zbolijo za demenco v primerjavi z ljudmi, ki jedo bolj raznoliko zdravo hrano.
Omrežja živil so kompleksne povezave med posameznimi živili v človekovi prehrani. Številne študije so pokazale, da uživanje večjih količin zelenolistne zelenjave, jagodičevja, oreščkov, polnozrnatih žitaric in rib zmanjša verjetnost za razvoj demence. Francoski raziskovalci pa so šli korak dlje in se poglobili v omrežja živil in našli pomembne razlike med sočasnim uživanjem različnih kombinacij živil in njihovega vpliva na razvoj demence.
V študijo so vključili 209 ljudi z demenco s povprečno starostjo 78 let in 418 ljudi iste starosti, spola in stopnje izobrazbe brez demence.
Udeleženci so izpolnili vprašalnik o svoji prehrani 5 let pred tem in opisali, kakšne vrste hrane jedo, kako pogosto, in sicer od enkrat na mesec do več kot štirikrat dnevno. Podvrženi so bili zdravniškim pregledom vsake dve do tri leta.
Procesirano meso je bilo osrednje vozlišče živilskih omrežij pri ljudeh z demenco. Dementni ljudje so procesirano meso kot so klobase, predelano meso in paštete kombinirali s škrobnimi živili kot je krompir, alkohol in prigrizki kot so piškoti in kolači. Iz tega lahko sklepamo, da je pogostnost kombinacije procesiranega mesa z drugimi nezdravimi živili pomembnejša za tveganje demence kot sama količina zaužitega procesiranega mesa.
Bolj raznolika kot je prehrana in več kot vključuje različnih zdravih živil, manjša je verjetnost za razvoj demence. Pomembno je, da so raziskovalci ugotovili razlike v kombinaciji živil leta pred pojavom demence.
Slabost raziskave pa je, da so se zanašali na sposobnost udeležencev, da se spomnijo svoje prehrane, namesto, da bi beležili opazovano dejansko stanje. Pa še to so naredili le enkrat, leta pred pojavom demence, zato spremembe v prehrani niso upoštevane oziroma sploh znane.
