Vloga rastlinskih izvlečkov med prehranskimi dopolnili v EU se z leti spreminja. Pomemben vpliv imajo nova živila, ki jih je v ponudbi vedno več. Veliko težavo pa predstavlja ločnica med prehranskimi dopolnili in zdravili rastlinskega izvora oz. opredelitev meje med delovanjem na patofiziološke procese in sodelovanjem v fizioloških procesih.

Evropska komisija je od leta 2012 odobrila prek 200 zdravstvenih trditev, vendar med njimi ni takšnih, ki bi se nanašale na rastlinske izvlečke. V preteklosti je bilo predlaganih več kot 2000 različnih trditev, ki pa so trenutno na čakanju. Med njimi jih je 500 prejelo negativno mnenje s strani Evropske agencije za varnost hrane. Pri preverjanju veljavnosti zdravstvenih trditev se EFSA opira na dokazano učinkovitost osrednje sestavine, kar pa se pri rastlinskih izvlečkih izkaže za problem, saj se poročila večinoma nanašajo na tradicionalno uporabo. Ta je kot del dokaznega gradiva dovoljena za predložitev pri registraciji zdravil rastlinskega izvora. Različne države članice pa si določene produkte zaradi tradicionalne rabe razlagajo drugače, zato prihaja do nesoglasij in zmede, ki bi jo urejena zakonodaja na EU ravni lahko deloma rešila.

V Sloveniji imamo bogato tradicijo zdravil in prehranskih dopolnil rastlinskega izvora. Kako se je pravni status tovrstnih izdelkov spreminjal skozi čas, si lahko preberete v e-publikaciji Pravi izzivi trženja prehranskih dopolnil v letu 2016.

Komisija bi za rešitev vprašanja zdravstvenih trditev, ki se nanašajo na rastlinske izvlečke, lahko predlagala tri načine:

  • prilagoditev veljavne zakonodaje o zdravstvenih trditvah iz leta 2006 konkretno za rastlinske izvlečke,
  • določitev pravil za tradicionalno rabo rastlinskih izvlečkov, in sicer podobnih kot veljajo za tradicionalna zdravila rastlinskega izvora iz leta 2011,
  • izvzetje rastlin iz sistema zdravstvenih trditev in določitev povsem novega sistema za določanje sestave, označevanja in varnosti tovrstnih izdelkov.

Zadnji način močno spominja na status Pomožnih zdravilnih sredstev, ki smo ga pri nas imeli kot ostanek ureditve iz bivše države.

Dokler se Komisija ne odloči, kaj bo naredila z občutljivimi zdravstvenimi trditvami, te ostajajo na čakanju.

Evropske komisije ne pestijo le težave z neurejeno problematiko zdravstvenih trditev o rastlinskih izvlečkih, temveč tudi nejasna usoda definiranja prehranskih profilov, s katerim je Komisija v zamudi že od leta 2009. Zaradi kompleksnosti zadeve to področje še vedno ni urejeno, čeprav bi s prehranskimi profili EU določila ustrezne vrednosti vnosa maščob, nasičenih maščobnih kislin, ogljikovih hidratov, sladkorjev, beljakovin in soli, kar bi koristilo tako proizvajalcem živil kot potrošnikom.

 

Vir: EFSA, Evropska komisija.