Švedski raziskovalci ugotavljajo, da omejevanje števila besed v člankih o prehranskih dopolnilih, ki so objavljeni v mednarodnih znanstvenih revijah, lahko znižajo kakovost poročanja o dejanski izvedeni študiji.

Raziskovalka Evelina Liljeberg iz univerze Uppsala na Švedskem je s sodelavci v raziskavi preverjala kakovost poročanja pri raziskovanju učinka prehranskih dopolnil z randomiziranimi kontroliranimi študijami med populacijami, ki so podhranjene oziroma kjer prehrana predstavlja problem, in sicer med leti 2002 in 2015. Študije so raziskovalci medsebojno primerjali z orodjem TIDieR (Template for Intervention Description and Replication). Skupno so proučili 76 člankov, v katerih je bilo 45 različnih kliničnih študij izvedenih na terenu, 18 v institucijah, kot so domovi za ostarele in bolnišnice, 13 pa jih je bilo izvedenih v kombiniranih okoljih, to pomeni, da se je raziskava pričela v bolnišnici, nadaljevala pa v zunanjem okolju. Študije so bile objavljene v 42 različnih znanstvenih revijah.

Končna ugotovitev raziskovalke in njenih sodelavcev je, da je kakovost poročanja dokaj šibka, čeprav se je po letu 2011 precej izboljšala. Le trije članki od obravnavanih so ustrezali vsem kriterijem TIDieR. Članki so večinoma vsebovali skope informacije o imenu raziskave, njenemu namenu, uporabi materialov, niso pa podali nasveta o pravilni rabi prehranskih dopolnil, uporabljenih okusih, imenu izdelka in lokaciji raziskave. Zaradi pomanjkanja informacij je zato težje ponoviti tovrstne preizkuse in pravilno interpretirati rezultate.

Raziskovalka poudarja, da so avtorji večinoma sami krivi, da strokovni javnosti podajajo nepopolne informacije. Industrija ima na tem mestu lahko velik vpliv, saj njeni predstavniki pogosto financirajo tovrstne študije in bi zato lahko zahtevali bolj kakovostno poročanje.

Sami opažamo, da se težave pojavljajo že pri poimenovanju, saj se pod raziskave pogosto podpisujejo avtorji, ki ne ločijo med »prehranskimi dopolnili« in »prehranskimi dodatki«. Težave se pojavljajo tudi pri razlikovanju med zdravili rastlinskega izvora in prehranskimi dopolnili, ki vsebujejo bodisi suhe rastline bodisi rastlinske izvlečke. K polni informaciji o prehranskih dopolnilih pa gotovo ne pripomorejo niti površni prevodi ali ključne besede za klasifikacijo tekstov.

Vir: E. Liljeberg, A. Andersson, E. Lövestam, M. Nydahl. 2017. Incomplete descriptions of oral nutritional supplement interventions in reports of randomised controlled trials. Clinical Nutrition.