Raziskovalci so preverjali, ali je raven vitamina D povezana z razvojem avtoimunskih bolezni oziroma ali dodajanje vitamina s prehranskimi dopolnili lahko spremeni potek teh bolezni.
Pripravili so meta-analizo znanstvenih objav vse od leta 1973 do 2011. Genetske raziskave in epidemiološke raziskave so potrdile potencialno vlogo vitamina D pri prevenciji avtoimunskih bolezni. Patofiziološke študije potrjujejo, da hipovitaminoza D pri genetsko predisponiranih ljudeh lahko vpliva na avtotoleranco z vplivom na regulacijo dendritičnih celic, regulatornih T-limfocitov in Th1 celic. Navzkrižne študije kažejo, da so prisotni nivoji vitamina D pod 30 ng/mL pri znatnem številu preiskovancev, ne le pri bolnikih z autoimunimi obolenji ampak tudi pri zdravih ljudeh (30–77%) in povezujejo znatno pomanjkanje tega vitamina (< 10 ng/mL) s slabšanjem simptomatike. Genetske študije pa povezujejo polimorfizem receptorjev vitamina D z različnimi autoimunimi obolenji. Med eksperimentalnimi študijami na ljudeh pa se le tistim otrokom z diabetesom tipa 1 dokazano izboljša stanje, če jemljejo vitamin D po 7 mesecu starosti.
Bazične, genetske in epidemiološke študije torej nakazujejo potencialno vlogo vitamin D pri preventivi avtoimunih bolezni, vendar so potrebne randomizirane in kontrolirane študije, ki bi potrdile klinično učinkovitost dodajanja vitamin D pri obolelih in ljudeh z izraženim tveganjem za avtoimune bolezni.
