Piše: mag. sci. Martina Puc, mag. pharm., spec., MBA, ustanoviteljica baze P3
Evropska unija s prostim trgom omogoča kupcem možnost izbire med številnimi izdelki, tako tudi prehranskimi dopolnili. Tudi pri nas skoraj ni več prodajnega kanala, kjer vam jih ne bi ponujali. Že dolgo to niso le lekarne in specializirane trgovine, temveč poleg spleta tudi pošte in kioski. V vsej tej ponudbi pa naj bi se potrošnik znašel sam, torej se ga ocenjuje za dovolj kompetentnega, da ve kaj potrebuje in kateri izdelek je zanj najboljši.
A očitno je, da ponudba potrebuje nadzor, saj se na tržišču pojavljajo izdelki z nedovoljenimi sestavinami. V nekaterih izdelkih sestavine le presegajo dovoljeno mejo vsebnosti, v drugih pa so prisotne celo prepovedane sestavine ali sestavine, ki nimajo statusa novih živil v EU.
V preteklem obdobju je Evropska unija s strani uradnih institucij prejela številna obvestila o neustreznih izdelkih, ki krožijo oziroma so vstopili na evropski trg. Naj gre za prehranska dopolnila, ki so namenjena splošni uporabi ali uporabi pri športu, ali problematično hrano, veliko izdelkov namreč vsebuje presežene vrednosti sestavin.
Danci so na primer prepovedali trženje izdelka Chili Burn, ki naj bi vplival na človeški metabolizem in tako telo pripravil do hujšanja. Vseboval naj bi substanco zelenega čaja, ki lahko v prevelikih odmerkih povzroči hude okvare jeter. V dopolnilu Desmodium so Španci našli nedovoljene sestavine mefedron, katinon in norefedrin, Madžari pa so prek evropskega sistema RASFF kot neustreznega prijavili izdelek Musclepharm Assault MP, ki je presegel dnevno dovoljeno količino nikotinske kisline.
Francozi so zasledili izdelek z močno preseženo vrednostjo vitamina B6.
Med nedovoljenimi se pogosto pojavljajo izdelki s sildenafilom in zato nemalokrat pristanejo v nutrivigilančnih statistikah. V izdelkih so ga tokrat zasledili Čehi. Sildenafil se kot sestavina pojavlja v dopolnilih za spodbujanje spolne sle, a ima lahko resen vpliv na delovanje srca.
Kaj pa čez lužo?
Čez lužo se dogaja podobno. Tako je Ameriška agencija za zdravila in hrano (FDA) v prehranskem dopolnilu, katerega glavna sestavina so bili encimi, našla kloramfenikol, antibiotik, s katerim so bili encimi kontaminirani. Dotični antibiotik pa predstavlja tveganje za uporabnike, saj povzroča aplastično anemijo in škodljivo vpliva na kostni mozeg. Uporaba je dovoljena le v redkih primerih, ko drugi antibiotiki ne delujejo in še to pod zdravniškim nadzorom.
Nekatere napake javijo tudi proizvajalci sami. Abbott Nutrition je, denimo, poročal o pojavih driske pri nekaterih serijah izdelkov PediaSure, ki pa niso bili uvoženi v Slovenijo.
Podobnih primerov ne manjka. Samo Slovenija je v letošnjem letu v sistem RASFF prijavila 18 izdelkov z neustreznimi sestavinami, v večini primerov gre za običajna živila.
Zdravstveni delavci naj poročajo o morebitnih neželenih učinkih
Zato je pomembno, da so zdravstveni delavci osveščeni o nutrivigilanci in da znajo vešče poročati v ta sistem o vseh neželenih dogodkih, nastalih zaradi jemanja prehranskih dopolnil. Ob tem je zanimiva informacija, da v letošnjem letu, ko smo na COVIRIAS academii pripravili e-izobraževanje o nutrivigilanci tako za zdravnike in lekarnarje, zdravniki ne kažejo prav nobenega zanimanja za to temo. Prav nasprotno pa velja za nekatere lekarnarje, ki so se prostovoljno usposobili za aktivno vlogo v tem sistemu, čeprav jim njihova zbornica za to ne priznava nobenih točk.
Pred nakupom prehranskih dopolnil se zato dobro pozanimajte o proizvajalcu in sestavinah izdelka. Najbolje, da se obrnete na P3 PRO licencirane svetovalce, saj znajo oceniti, kateri izdelki so najboljši za posameznika in njegov življenjski stil.
