Približno petina Evropejcev uporablja prehranska dopolnila za dopolnjevanje svoje prehrane ali za ohranjanje zdravja. Pogostejša je raba v severnejšem delu Evrope, čeprav uporaba v vseh predelih strmo narašča. Prehranska dopolnila obljubljajo marsikaj, od na primer izgube teže do mirnejšega spanca in boljšega pomnjenja. Čeprav naj bi bila kot živila varna za uporabo, pa zaradi nepremišljene uporabe ali zavajajočih informacij lahko pride do škodljivih učinkov za uporabnike.
Prehranska dopolnila vsebujejo hranila in druge substance s prehranskim ali fiziološkim učinkom. Namenjena so dopolnjevanju redne prehrane. Uživamo jih lahko v posebnih dozirnih oblikah, npr. tabletah, kapsulah, kapljicah ipd. Kot glavne sestavine lahko vsebujejo hranila, tj. vitamine in minerale, rastline ali druge substance, denimo aminokisline. Med prehranska dopolnila, ki vsebujejo rastline, sodijo izdelki, katerih glavne sestavine predstavljajo dele rastlin, njihove izvlečke ali derivate z določenim fiziološkim učinkom. Med najpogosteje uporabljenimi v Evropi so izdelki, ki vsebujejo ginko, baldrijan, česen, ameriški slamnik, ginseng itd.
Evropske potrošnike ščiti krovna evropska organizacija
Evropska potrošniška organizacija BEUC, katere članica je tudi slovenska Zveza potrošnikov Slovenije, je pripravila poročilo o uporabi prehranskih dopolnil v Uniji in priporočila za obvarovanje potrošnikov pred morebitnimi zlorabami. V smernicah priporočajo poenotenje zakonodaje, ki bi vsem potrošnikom v EU omogočala enako zaščito, podpirajo preprečevanje zavajanj potrošnikov z zdravili, ki se predstavljajo kot prehranska dopolnila, ali zavajanj s prehranskimi dopolnili, ki vsebujejo nedovoljene sestavine. Priporočajo določitev minimalne in maksimalne meje vsebnosti vitaminov in mineralov zaradi preprečevanja predoziranosti ter kontinuirano izobraževanje potrošnikov, saj se tako lahko zagotovi varna uporaba in prepreči morebitne kontraindikacije. BEUC ugotavlja, da sta za dobro delovanje medsebojnega obveščanja potrebna učinkovit monitoring in sistem poročanja o stranskih učinkih, prav tako je potrebno onemogočiti zavajajoče zdravstvene trditve na prehranskih dopolnilih.
Obveščanje med državami članicami in nutrivigilanca
Kadar se v Evropi pojavijo izdelki, ki vsebujejo nedovoljene sestavine, na primer previsoke odmerke hranil oziroma drugih substanc ali celo strupene snovi, so države članice o njih obveščene prek Sistema hitrega obveščanja o hrani in krmilih RASSF.
V sistemu RASSF sodeluje tudi naša država, ki pa se je z letošnjim letom pridružila tudi evropskemu sistemu nutrivigilance – gre za poročanje o neželenih učinkih prehranskih dopolnil. Informacije o neželenih dogodkih v Sloveniji prek baze P3 oziroma prek sledeče povezave zbira tudi Inštitut za raziskave in razvoj kakovosti, ki podatke nato posreduje Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje. Če se torej pojavi primer neželenih učinkov, za katerega domnevate, da ga je povzročilo jemanje prehranskega dopolnila, se obrnite na svojega lekarnarja ali zdravnika, ki bo o primeru poročal naprej.
Določeni izdelki zahtevajo večjo pozornost potrošnikov
V preteklosti so v Evropi veliko pozornosti zbudili izdelki za hujšanje, ki so vsebovali sestavino sinefrin. Ta namreč lahko povzroči kardiovaskularne, nevrološke ali težave z jetri. Problematičen je lahko tudi niacin (vitamin B3) v obliki nikotinske kisline, kadar ga izdelek vsebuje več, kot je njegova dovoljena meja, določena s strani Evropske agencije za varnost hrane, saj lahko nevarno zniža krvni tlak.
Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi dopolnilom, ki so namenjena za intenzivno športno dejavnost. Nekateri izdelki za intenzivno izgorevanje maščob (t.i. »fat burnerji«) lahko vsebujejo sestavino DNP, zaradi katere v Evropi beležimo že nekaj smrtnih primerov. Pred nakupom tovrstnih izdelkov se zato posvetujte s strokovnjakom v lekarni.
Kar je naravno, ni vedno ustrezno
Potrošniki pogosto verjamejo, da je izdelek 100-odstotno naraven, če med glavnimi sestavinami vsebuje rastline, a to ni nujno res. Izdelki, ki vsebujejo suhe rastline ali rastlinske izvlečke namreč lahko stopijo v različne interakcije z zdravili.
Prav tako lahko določena kombinacija hranil (tj. vitaminov in mineralov) in rastlinskih izvlečkov predstavlja tveganje za naše zdravje, saj vnos vitaminov in mineralov lahko predoziramo, pa tudi vse rastline niso nujno varne za uporabo v prehranskih dopolnilih.
Branje oznak in posvet s strokovnjakom
Oznake na izdelkih je potrebno prebrati natančno in se o neznanih sestavinah pozanimati pri strokovnjaku, najbolje pri lekarnarju. Francoska raziskava je namreč ugotovila, da jih med 164 izdelki, ki zagotavljajo 100 % naravno prisotne sestavine, več kot 40 % vsebuje zdravilne učinkovine, ki so dovoljene le v zdravilih. Čeprav naj bi EU v enaki meri ščitila prebivalce vseh svojih članic, pa se na skupnem trgu lahko pojavi izdelek, ki je v neki državi priznan kot prehransko dopolnilo, v drugi pa kot zdravilo rastlinskega izvora. Ta izdelek se nato lahko v vseh državah članicah trži kot prehransko dopolnilo, česar potrošniki ne vedo nujno. Zato je pred nakupom še posebej pomemben posvet o namembnosti prehranskega dopolnila za posameznika.
BEUC na prvo mesto postavlja potrošnikovo varnost, kar bi bilo potrebno v EU še izboljšati. Organizacija predlaga nekaj meril, ki bi jih izdelki morali izpolniti, preden bi jim Unija dovolila umestite na evropske trgovske police. Izdelki bi morali dokazati, da imajo določen učinek na človeško telo (prehranski, fiziološki, zdravstveni) in prisotnost sestavin v varnih količinah. Obenem bi moral biti potrošnik prek oznake na dopolnilu obveščen o možnih neželenih učinkih izdelka, ki se lahko pojavijo v kombinaciji sočasnega uživanja drugih snovi, npr. hrane, drugih prehranskih dopolnil ali zdravil.
