Signifikantno znižanje prehranskih vnosov aminokisline metionin lahko upočasni nastop in napredovanje vnetnih in avtoimunih bolezni kot so multipla skleroza pri posameznikih z visokim tveganjem. Medtem ko veliko vrst oziroma tipov celic v človeškem organizmu proizvaja metionin, imunske celice, ki so odgovorne za celični odziv na grožnje kot so patogeni mikroorganizmi, pa ne. Metionin, ki poganja tovrstne T celice, moramo zaužiti s hrano. Metonin vsebujejo številna živila, pri čemer je v večjih količinah prisoten v jajcih in mesu.
Metionin je kritičen za zdrav imunski odziv. Pri avtoimunih boleznih pa imunski sistem pomotoma napade in uniči zdravo tkivo. Tako na primer pri multipli sklerozi napade mielinsko ovojnico, ki sicer ščiti živčne celice v možganih in hrbtenjači. Posledično so poškodovane poti informacij, ki potujejo od oziroma v možgane. Napredujejo simptomi kot so otopelost, mišična slabost, koordinacija in težave z razvnotežjem, upad kognitivnih spososbnosti. Med imunskim odzivom T celice poplavijo vnetno področje, da bi se organizem ubranil pred patogeni. S prehrano vnešeni metionin hrani ta process tako da poveča hitrost replikacije in diferenciacije v specializirane podtipe T celic. Nekatere od teh T celic povzročijo potem vnetje, ki je normalen del imunskega odziva, vendar lahko škodi, kadar ostanejo predolgo.
Raziskovalci so ugotovili, da signifikantno znižanje metionina v prehrani vpliva na spremembo reprogramiranja T celic, ki zmanjša njihovo sposobnost povzročanja vnetja v možganih in hrbtenjači.
Mogoče bodo odkrili celo zdravilo, ki neposredno vpliva na metabolizem metionina.
