Preučevali so vpliv višjih koncentracij glukoze v krvi pri nosečnicah z gestacijsko sladkorno boleznijo na spremembo DNK novorojenih otrok. Gestacijska sladkorna bolezen je vse pogostejša vzporedno s porastom debelosti in lahko poveča tveganja za zaplete tako med samo nosečnostjo kot tudi med porodom kot tudi za metabolične bolezni pri novorojenem otroku kasneje v njegovem življenju. Visoke koncentracije glukoze v krvi matere naj bi sprožile epigenetske spremembe v razvijajočem se zarodku, ki vodijo v spremenjene zdravstvene rezultate pri otroku.
V študijo so vključili več kot 550 žensk z debelostjo in njihove otroke. V primerjavi z nosečnicami v kontrolni skupini, ki niso spremenile življenjskega sloga, so nosečnice, ki so spremenile prehrano in s tem znižale glikemični indeks, zmanjšale vnos maščob in povečale telesno aktivnost v manjši meri pridobile na telesni teži in so postale metabolično bolj zdrave.
Raziskovalci so spremljali raven metilacije DNK, ki je glavni epigenetski mehanizem za nadzor aktivnosti genov. Opazovali so ali spremenjena prehrana in telesna aktivnost med nosečnostjo vpliva na te modifikacije pri otrocih. Rezultati so pokazali na povezavo oziroma na spremembo v stopnji in vzorcu funkcionalnih modifikacij v DNK otrok. Prišlo je do signifikantnega zmanjšanja metilacij DNK otrok. Z nadaljnjimi raziskavami bo potrebno potrditi še vpliv na druge zdravstvene izide.
