Nobena sol v prevelikih količinah ne vpliva najbolje na naš krvni pritisk, pa če je morska ali kamena. Tudi če jo pripeljejo iz daljne Himalaje.

Odrasli prebivalci Slovenije v povprečju še vedno za dobrih 130 % presegamo še priporočeno dnevno količino soli.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) na podlagi številnih raziskav priporočata za odraslo prebivalstvo vnos največ 5 g soli na dan (ena čajna žlička). Temu priporočilu sledi tudi Slovenija. Za osnovno delovanje organizma oziroma t. i. fiziološke potrebe dnevno mladostniki in odrasli potrebujejo samo 1,4 g soli, otroci pa glede na nižjo telesno težo še manj, v starosti od 1 do 4 let 0,8 g soli.

Najnovejša raziskava kaže, da je pretiran vnos soli slab tudi za naš imunski sistem.

Raziskavo so izvedli na miših, ki so jim dajali v hrano večje količine soli. Kasneje so zbolele za hudimi bakterijskimi infekcijami. Nadaljevali so z ljudmi, in sicer so prostovoljci zaužili dodatnih 6 g soli na dan. Tudi pri njih so se pokazale hude imunske pomanjkljivosti. Pri tem je pomembno, da je zaužita količina soli enaka tisti v dveh obrokih hitre prehrane.

Ker telo skuša ohranjati konstantno koncentracijo soli v krvi in večjih organih, medtem ko se v koži koncentrira. Tako ima večje uživanje pozitiven vpliv na nekatere kožne bolezni. Sicer pa skušajo ledvice odstraniti vso odvečno sol. Pri tem pa se inhibirajo granulociti, kar vodi v bakterijske infekcije.

Vir:
  • www.nijz.si
  • Katarzyna Jobin, Natascha E. Stumpf, Sebastian Schwab, Melanie Eichler, Patrick Neubert, Manfred Rauh, Marek Adamowski, Olena Babyak, Daniel Hinze, Sugirthan Sivalingam, Christina K. Weisheit, Katharina Hochheiser, Susanne Schmidt, Mirjam Meissner, Natalio Garbi, Zeinab Abdullah, Ulrich Wenzel, Michael Hölzel, Jonathan Jantsch and Christian Kurts. A high-salt diet compromises antibacterial neutrophil responses through hormonal perturbationScience Translational Medicine, 2020 DOI: 10.1126/scitranslmed.aay3850