Osteoporozo sicer povezujejo s staranjem, predstavlja pa velik javnozdravstveni problem. Za osteoporozo je značilna razgradnja kosti in večje tveganje zlomov. Prizadene kar tretjino žensk po menopavzi.
Raziskovalci so opazovali vpliv višjih temperature v okolju in ugotovili povečanje jakosti kosti in manjšo izgubo kostne gostote. Fenomen povezujejo z drugačno sestavo črevesne mikrobiote.
Vpliv višjih temperatur okolja (34 °C), ki sproži spremembo mikrobiote, lahko simulirajo s transplantacijo mikrobiote na toplem živečih miši tistim, ki trpijo za osteoporozo. Po transplantaciji so bile njihove kosti močnejše in gostejše.
Raziskovalci so analizirali globalne epidemiološke podatke o pojavnosti osteoporoze glede na povprečne temperature, geografsko širino, vnos kalcija in vitamin D. Ugotovili so, da se z večanjem temperature, zmanjša število zlomov kolkov, ki je eden od glavnih posledic osteoporoze. Našli so jasno korelacijo med geografsko širino in pogostnostjo zlomov kolkov. Na to korelacijo pa niso mogli vplivati z vitaminom D ali kalcijem.
Ko se prilagodimo vročini, prihaja do motenj v sintezi in razgradnji poliaminov, molekul, ki so udeležene pri staranju in še posebno v zdravju kosti. Z vročino sinteza poliaminov naraste, degradacija pa pade. To dogajanje vpliva na aktivnost osteoblastov (celice, ki gradijo kosti) in zmanjšajo število osteoklastov (celic, ki razgrajujejo kosti). S staranjem in menopavzo se natančno ravnotežje med osteokalsti in osteoblasi poruši. Vročina preko poliaminov, ki se deloma regulirajo v mikrobioti, pa prispeva k vzdrževanju tega ravnovesja.
