Le kaj naj si človek misli o komunikaciji Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki je lansirala obvestilo, da je raba termina probiotiki na izdelkih praktično prepovedana, zavajajoča in škodljiva za potrošnike, ki jih je treba obvarovati pred bav-bavi, ki te izdelke proizvajajo in tržijo.

Pojasnila UVHVVR glede uporabe izraza “probiotik”, “probiotičen” v povezavi z zdravstvenimi trditvami (vir):

Probiotiki in zdravstvene trditve

Oglasi in trditve na embalaži živil, da izdelek vsebuje probiotike nas pogosto prepričajo v nakup najrazličnejših živil, pri čemer ne razmišljamo prav veliko o tem, kaj so pravzaprav probiotiki in kako učinkujejo. Med živila so uvrščena tudi prehranska dopolnila. Poleg živil, ki jim dodajajo probiotične bakterije, so na voljo tudi zdravila, ki vsebujejo liofilizirane mikroorganizme. Terapevtske indikacije so zelo raznolike, dokazan pa je njihov koristen učinek pri preprečevanju in lajšanju driske.

Kaj izraz probiotik pomeni?

Izraz probiotik izvira iz grških besed pro (za) in bios (življenje), torej pomeni dobesedno “za življenje”. Po definiciji pa so probiotiki živi mikroorganizmi, ki – če jih je dovolj – koristijo gostiteljevemu organizmu, saj izboljšujejo delovanje avtohtone mikrobiote prebavnega trakta. Preprosto povedano, probiotiki so dobre bakterije. Najpogostejši predstavniki so iz rodov Lactobacillus in Bifidobacterium.

Ali je izraz probiotični na živilu zdravstvena ali prehranska trditev?

Izraz »probiotični« je zdravstvena trditev. Zdravstvena trditev je tudi navedba »Vsebuje probiotik« ali podobna navedba, ki napeljuje  da izdelek vsebuje snov, ki lahko ugodno vpliva na zdravje in nima enakega pomena kot na primer »vsebuje sestavino x«.. .

Zato je izraz »probiotik«, upoštevajoč Uredbo EC 1924/2006, če se uporabi na označbi živila,  lahko le zdravstvena trditev, ki pa mora biti odobrena s strani EFSA.

Ali obstaja v EU odobrena zdravstvena trditev za izraz probiotik?

V EU ne obstaja nobena odobrena zdravstvena trditev za probiotike. Vse do sedaj posredovane vloge za odobritev zdravstvene trditve za probiotike so bile s strani EFSE zavrnjene.

Podrobnosti na spletni strani Komisije

http://ec.europa.eu/food/safety/labelling_nutrition/claims/register/public/?event=search

Evropska komisija je na vprašanje Irske odgovorila, da vse trditve povezane z izrazi  »žive/aktivne« bakterije pomenijo značilnosti probiotika, ki ima status zdravstvene trditve. Ker nobena zdravstvena trditev za probiotični izraz ni bila na EFSI potrjena, uporaba navedenih izrazov niti kot zdravstvena niti kot prehranska trditev ni dovoljena. Več na povezavi

https://www.fsai.ie/faq/probiotic_health_claims.html

Ali lahko vrsto bakterij označimo med sestavinami na označbi (npr. Lactobacillus rhamnosus)?

Da.  Upoštevajoč točko 1.d. člen 19 Uredbe EU 1169/2011 se lahko ime kultur, ki se uporabijo pri fermentaciji mlečnih izdelkov (fermentiran mlečni izdelek) navede na seznamu sestavin kot prostovoljni podatek. Kadar fermentiran mlečni izdelek vsebuje druge mlečno kislinske kulture kot tiste, ki definirajo jogurt, ni več jogurt. Torej izraz »probiotični jogurt« sploh ne obstaja, ampak govorimo o  fermentiranem mlečnem izdelku.

Podrobnosti glede fermentiranih mlečnih izdelkov (Codex Alimentarius):

 

Skrb za potrošnika je sicer hvale vreden smoter javne institucije, a v omenjenem primeru imamo kar nekaj indicev, da podvomimo vanj. V svojem pojasnilu se namreč sklicujejo na pravne dokumente, ki so stari od 6 do 12 let. Kje je bila ta skrb vsa ta leta? Potemtakem v tem času potrošniki nismo bili ogroženi? Človek ne ve, kaj je huje, da ves ta čas za to na UVHVVR niso vedeli, ali pa so vedeli, pa niso ukrepali. Mar hočejo povedati, da imajo nesposobne inšpektorje, ki so prepogosto pripraven izgovor za marsikatero šlamparijo v javnem sektorju, ali, bog ne daj, nekompetentne strokovne službe? In kdo bo za to odgovarjal? Direktor, minister, predsednik stranke, vlade, ali, kot po navadi v tej državi, nihče?

Razumemo, da je, po mnenju Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, za zakonito poslovanje glede na njihov način komunikacije potrebno brati medije. Tam so tudi informacije, da so pred več kot enim letom imeli na slovenskem trgu potrošniki dostop do več kot 200 prehranskih dopolnil s probiotiki. Pa tudi, da mlečnokislinske bakterije niso edini mikroorganizmi, ki jih vsebujejo ti izdelki.

Podrobnejše informacije so na voljo v spletnem prispevku revije Viva.

Poleg tega je gornja vprašanja težko nasloviti na pristojno osebo oz. službo, če nisi ravno raziskovalni novinar, saj zadevna pojasnila niso podpisana, kaj šele, da bi bila datirana. Kot v Kafkovih romanih. Življenje* dobesedno krojijo brezimni.

Zelo zanimiv je tudi izbran kanal komunikacije. Kljub temu da se morajo vsi, ki prehranska dopolnila tržijo oziroma proizvajajo, prijaviti taistemu pristojnemu organu, ki ima njihova imena, naslove elektronske pošte in tako naprej, jih le-ta ni zmogel obvestiti drugače kot po medijih in nekje vmes med teksti svoje spletne strani. Oni pa, grdi, grdi, ne upoštevajo navodil, ki jih ni. Kaj pravzaprav na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pričakujejo od teh podjetij? Odpoklic neustrezno označenih izdelkov s trga? Ustrezno označene nove serije?

O tem, kaj vsebinsko pomeni ukinitev pojma probiotik v praksi, pa mogoče kdaj drugič.

 

Avtor teksta (po zgledu Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin) brezimni

 

*»Izraz probiotik izvira iz grških besed pro (za) in bios (življenje), torej pomeni dobesedno “za življenje”.«
Citat neznanega avtorja v pojasnilih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin