Vsled vseh objav o vitaminu D v zadnjem času se je name po različnih kanalih obrnilo precej več ljudi kot običajno z enim samim vprašanjem, kateri izdelek z vitaminom D jim priporočam. Moj odgovor je vsakokrat precej dolg, lahko pa je še komu v pomoč, zato ga objavljam.
Razkritja o informacijah, ki bi lahko vplivale na priporočila ali nasvete
Ko se kdorkoli javno oglaša o izdelkih za zdravje, bi bilo po mojem mnenju higiensko, da sočasno predoči informacije, ki bi lahko predstavljale konflikt interesov in ki osvetljujejo njegovo razumevanje, vedenje in kompetence umeščanja teh informacij v kontekst sporočil oziroma nasvetov o izdelkih za zdravje in o zdravju.
O meni osebno je tako pomembna informacija, da sem predsednica Združenja za prehranska dopolnila na GZS, kar je neplačana funkcija oziroma tudi moje podjetje plačuje članarino tako kot vsi ostali člani.
Moje podjetje (ali jaz osebno) ne trži prehranskih dopolnil, ne zdravil, ne medicinskih pripomočkov, ne drugih izdelkov za zdravje, ne na debelo in ne na drobno. Prav tako teh izdelkov ne proizvaja in ne razvija, ne samostojno, ne v povezavi z drugimi pravnimi osebami. Vodim tudi Inštitut za raziskave in razvoj kakovosti, v okviru katerega spremljamo cene prehranskih dopolnil na slovenskem trgu in razvijamo merila za izbor posameznih kategorij prehranskih dopolnil. Izdelke pa vrednotimo le po teh vnaprej opredeljenih merilih. Opravljamo tudi preizkus razumevanja posameznikov o področju prehranskih dopolnil, vključno z zdravstvenimi in terapevtskimi trditvami. Pri vseh aktivnostih se skušamo držati načela, da najprej oblikujemo strokovna merila ali program, ki jih lahko potem uporabljajo tisti, ki se za to odločijo.
Po osnovni izobrazbi sem magistra farmacije, opravila sem magistrski študij po starem programu na temo registracij zdravil rastlinskega izvora, specializacijo iz kontrole kakovosti zdravil in MBA z odliko na Poslovni šoli IEDC. Ukvarjam se s strokovnimi kriteriji za izbor prehranskih dopolnil, njihovo kakovostjo in pojavnostjo na trgu ter izobraževanjem za strukturirano svetovanje prehranskih dopolnil. Sem avtorica P3 kategorizacije prehranskih dopolnil in baze podatkov. Sodelujem s številnimi inštitucijami, ki se ukvarjajo s prehranskimi dopolnili, tako državnimi kot izobraževalnimi in raziskovalnimi.
Svetovanje prehranskih dopolnil
Pavšalna, populacijska svetovanja posameznih takih in drugačnih strokovnjakov so po mojem mnenju za uporabnike izdelkov tvegana, saj zahtevajo temeljito in sistematično pripravo iz različnih zornih kotov, zato je smiselno vključevanje posameznikov različnih specialnosti, ki poleg zbiranja zadostnih in ustreznih podatkov, njihove analize in interpretacije, rezultate tudi kompetentno umestijo v kontekst celokupnega zdravstvenega stanja konkretne populacije.
Pri svetovanju prehranskih dopolnil posamezniku je potrebno poznati dovolj informacij o življenjskem slogu tega posameznika, kar zajema širok diapazon informacij od gibanja do npr. kajenja ipd, in seveda tudi informacije o prehranjevanju, pa tudi o siceršnjem zdravstvenem stanju, prisotnosti kroničnih ali akutnih bolezni, obstoječem jemanju kakršnihkoli pripravkov. Glede na to lahko presojamo, ali nekdo sploh potrebuje prehranska dopolnila in šele nato, katera so za to osebo najprimernejša.
Pri izboru izdelkov je vedno možnih več alternativ saj je ponudba na trgu velika in raznolika. Pri tem je pomembno, da je vitamin D hranilo in ne učinkovina, saj ne deluje farmakološko. Tako npr. fokusiranje zgolj na odmerke in ceno kaže na nepoznavanje sodobnih ugotovitev znanosti na tem področju.
Pomembne lastnosti prehranskih dopolnil
Razlikovanje med zdravstvenimi trditvami in terapevtskimi trditvami oziroma zdravljenjem kaže na to, ali “dajalec nasvetov” razume, kaj lahko od prehranskih dopolnil pričakuje. Za ilustracijo naj navedem tako rekoč standarden nasvet za zdravje, da je potrebno vnašati zadostne količine vode. Odobrena zdravstvena trditev pa se glasi: “Voda prispeva k ohranjanju normalnih telesnih in kognitivnih funkcij”, pri čemer velja pogoj, da je za dosego koristnega učinka treba zaužiti vsaj 2 l vode dnevno iz vseh virov. Voda vas tako ne bo pozdravila, vendar vaše telo ne bo normalno delovalo, če je ne boste pili. Po domače povedano, brez nje boste zaribali, ne potrebujete pa zanjo recept, razen če vam jo bodo dali v žilo.
Tako je Evropska komisija že pred časom odobrila kar nekaj zdravstvenih trditev za vitamin D na podlagi strokovnega mnenja EFSA, ki jih lahko najdete tudi zbrane in kategorizirane v posebni publikaciji skupaj z drugimi odobrenimi zdravstvenimi trditvami. Vitamin D tako prispeva k normalni absorpciji/uporabi kalcija in fosforja, normalni ravni kalcija v krvi, k ohranjanju zdravih kosti, k delovanju mišic, k ohranjanju zdravih zob, k delovanju imunskega sistema, ima vlogo pri delitvi celic. Torej ima kar številne in pomembne funkcije v vsakem človeškem telesu.
Pri bolnikih se preskrba z vitaminom D posebej izrazi, o čemer je objavljeno nekaj znanstvenih prispevkov, ki se nanašajo tudi na COVID-19 okužbe, tudi na spletni strani pretehtajte.si. Ko govorimo o bolnikih, pa morajo v prvi vrsti poznati nova spoznanja strokovnjaki, ki se z bolniki ukvarjajo, in pričakovali bi, da ta spoznanja ovrednotijo in jih ustrezno umestijo v siceršnje protokole zdravljenja prek ustreznih strokovnih organizacij. Ob objavah v splošnih medijih se človek le vpraša, ali je strokovno odločanje in ravnanje odvisno od tega, kaj moj zdravnik bere v prostem času.
Tukaj se začne pogovor o odmerkih, pri čemer je potrebno ločiti priporočene dnevne vnose, ki se nanašajo na povprečno zdrave ljudi, od odmerjanja za bolnike in doziranja zdravil. Priporočeni dnevni vnosi so le okvirne vrednosti, pri čemer je potrebno upoštevati vse okoliščine posameznika pri svetovanju in se tako lahko odmerjanje tudi poveča. Če le vemo in razumemo, kaj vse na potrebe in odmerjanje vpliva. Pri bolnikih pa je pomembno upoštevati tudi, ali lahko vitamin D uživa s hrano, kakšne so morebitne interakcije z drugimi zdravili in podobno, zato je smiselno svetovanje lekarniškega farmacevta v sodelovanju z lečečim zdravnikom oziroma kliničnega farmacevta v bolnišničnem okolju.
Varnost izdelka je opredeljena precej širše od samih meja odmerkov posameznih hranil, kar pomeni upoštevanje vseh sestavin v izdelku, pa tudi način pridobivanja vsake sestavine, saj tveganja izhajajo tudi iz načina priprave.
Tudi kakovost prehranskih dopolnil je veliko več kot le ustrezna natančnost pri odmerjanju. Pri prehranskih dopolnilih je izjemnega pomena nutrikinetika, torej kaj se dogaja z zaužitim izdelkom v telesu, od razpada tehnološke oblike do eliminacije vseh sestavin, kar je v veliki meri odvisno od načina proizvodnje. Podobno kot velja za kuharje, saj ne pripravijo vsi njoke za Michelinove zvezdice. Minimalna ustreznost zakonskim predpisom pa je stvar pristojnega inšpektorata oziroma bi ji morali ustrezati vsi izdelki, ki so legalno na trgu. Zato tudi na Združenju za prehranska dopolnila ljudi opozarjamo, da ne kupujejo na črnem trgu.
Tako vedno več sestavin prehranskih dopolnil ni sinteznih ali “naravnih” kot marsikdo poenostavlja, temveč se pridobivajo z biotehnološkimi postopki. To velja tudi za vitamin D. Od izvora pa je odvisna tudi kakovost končnega izdelka. Če uporabimo primerjavo z juho, lahko uporabite različne kosti in/ali meso, kar se bo gotovo poznalo tudi na hranilni sestavi. Pri sinteznih organskih spojinah je tako npr. pomembno, ali je v izdelek vključen racemat (obe optični izomeri) in na kaj se nanašajo deklarirane količine.
Skoncentriranost je še ena lastnost prehranskih dopolnil, ki je močno odvisna tako od uporabljenih surovin kot uporabljenih postopkov in vpliva na to, kako velike so neke odmerne oblike, npr. kapsule, in kako pogosto jih je potrebno jemati. Seveda pa to vpliva tudi na ceno.
Vse zgoraj našteto ilustrira, kaj lahko vpliva na ceno končnega izdelka, zato priporočanje najcenejših ali najdražjih izdelkov nima nobene strokovne podlage, saj niso enakovredni. Ravno nasprotno, podatki kažejo, da najboljši izdelki niso ne najdražji in ne najcenejši.
Oglaševanje posameznih zdravil s strani zdravnikov in farmacevtov, ki so zaposleni v zdravstvu, ni dovoljeno. Prav tako je zaveza medijev, da promocijske vsebine tudi jasno označijo.
Kateri izdelek z vitaminom D torej priporočam?
Verjetno vam je sedaj že jasno, da takole na palec nobenega. Priporočam vam, da si izberete pravega svetovalca, ki mu je jasno, kaj prehranska dopolnila loči od zdravil, kaj je razlika zdravstvenih trditev od terapevtskih, kako se opredeli kakovost teh izdelkov za razliko od zdravil in ki se bo posvetil vam osebno dovolj, da vam bo svetoval za vas najboljši izdelek. Če obiskujete lekarne, so vam verjetno že zdavnaj svetovali, kaj je prav za vas. Strokovni kriteriji za izbor prehranskih dopolnil so namreč temelj njihovega strokovnega dela.
mag. Martina Puc, mag.farm.,spec., MBA
avtorica idejne zasnove pretehtajte.si
