Pišeta:
Dunja Mahorič, mag. farm., P3 Professional licencirana svetovalka z IRRK certifikatom o temeljnem poznavanju področja prehranskih dopolnil, Lekarna Toplek
mag. sci. Martina Puc, mag. farm., spec., MBA
Z okusno gobovo juho, pripravljeno po receptu naših babic, se lahko dobro okrepčamo. Pri tem ima ključno vlogo zabela s kislo smetano ali krompir za zgostitev, namesto katerega lahko dodamo tudi ajdovo kašo. Gobe so tako v juhah kot tudi sicer v kulinariki poznane predvsem kot odlična začimba, saj dodajo jedem specifičen okus in aromo. Vsebujejo namreč beljakovine, vlaknine, različne sladkorje, minerale, vitamine in spojine, ki so lastne samo njim. A dejstvo je, da so vsa ta hranila v gobah žal vsebovana v precej majhnih količinah.
Tradicionalna kitajska medicina kot sinonim za modrost ljudskega izročila spodbuja pripravo čaja iz posušenih medicinskih gob. V bistvu gre za prevretek iz jedilnih gob, ki ga na Zahodu obogatimo z dodatki in mu pravimo juha. Bukov ostrigar (Pleurotus ostreatus) je na primer goba, ki je poznana kot medicinska goba in obenem tudi kot sestavina mnogih kuharskih receptov. Marsikoga lahko preseneti podatek, da samo 10 % sveže gobe predstavljajo hranila, ostalih 90 % pa voda. To pomeni, da iz 1 kg svežih gob s sušenjem pridobimo le 100 g posušenih gob. Dragocena sestavina, kajne?
Gobe kot vir beljakovin in mikrohranil
Sestava gob je tudi sicer zanimiva. Tako sveže gobe vsebujejo od 1,5 do 4 % beljakovin. V njih je v povprečju dvakrat večja vsebnost proteinov kot v čebuli (1,4 %) in zelju (1,4 %) ter 4 do 12-krat večja kot v pomarančah (1 %) in jabolkih (0,3 %). Za primerjavo naj povemo še, da je povprečna vsebnost proteinov v mleku okrog 3 % in v govedini 20 %, medtem ko v posušenih medicinskih gobah delež beljakovin lahko naraste tudi do 35 %. Da te številke smiselno umestimo v naš vsakdan, poglejmo še, kakšne potrebe pravzaprav imamo. Tako po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije potrebuje odrasel 70-kilogramski moški 63 g beljakovin na dan. Kar pomeni, da bi moral zaužiti več kot 200 g posušenih gob, če bi želel zadostiti dnevni potrebi po beljakovinah. To znese več kot 400 kapsul na dan. Gobe za običajnega človeka torej niso ravno primeren vir beljakovin. Poleg tega je potrebno vedeti še, da prebava beljakovin poteka s pomočjo ustreznih encimov v želodcu in tankem črevesu do osnovnih gradnikov – aminokislin. Šele aminokisline se preko črevesne sluznice prenesejo v kri, kjer so našemu telesu prosto razpoložljive. Torej same beljakovine, vnešene s katerokoli hrano, ne doprinesejo h kakršnemukoli direktnemu učinku na zdravje, temveč kvečjemu posredno, preko aminokislin. Če je le-teh je dovolj. In če so specifične ter jih z drugo hrano vnesemo značilno manj.
Kaj pa polisaharidi, kot so vlaknine, celuloza in hitin, ki dajejo gobi strukturo in jih je tudi več? Njihov delež namreč lahko znaša več kot eno tretjino sveže gobe. Osnovni gradniki vlaknin in celuloze so med seboj povezani z beta-glikozidno vezjo. Že iz osnov biokemije je znano, da ljudje in živali nimamo prebavnih encimov, ki bi cepili beta-glikozidno vez. Zato vlaknine, ki so pravzaprav beta-glukani, izločamo neprebavljene. Kot vemo, pa so vlaknine izjemno koristne za naš prebavni sistem in pomagajo pri prebavi drugih hranil. Ali lahko uvrstimo gobe med prebiotike? Zagotovo neprebavljeni polisaharidi lahko služijo kot hrana naši mikroflori, ki je izjemno koristna za naše zdravje. So pa prebiotiki lahko po svoje zahtevna tema, ki zasluži posebno obravnavo.
Poglejmo še pobliže, ali so gobe relevanten vir mikrohranil. Hitro lahko ugotovimo, da je na žalost pri medicinskih gobah vnos vitaminov, mineralov in elementov v sledovih zanemarljiv. Na primer z 1 kg posušenih gob v telo vnesemo do 500 mg kalcija in do 800 mg magnezija. Zaužitje 1 kg posušenih gob, zato da bi vnesli v telo zadostno količino kalcija, pa ni ravno racionalno, niti prijetno. Še nižja je vsebnost elementov v sledovih. Tako je v 1 kg posušenih gob samo do 150 mg cinka. Zato uživanja posušenih gob, ki so pravzaprav sestavine prehranskih dopolnil z gobami, ne moremo upravičiti z dejstvom, da vsebujejo minerale.
Kaj pa ostale snovi?
A gobe vsebujejo tudi snovi, ki so potencialno učinkovite. Te, tako imenovane sekundarne metabolite, gobe tvorijo pri presnovi. Mednje štejemo na primer triterpene, steroide, sterole, fenole, nukleotide, saponine, alkaloide itd. Nesrečna okoliščina je, da je tudi količina teh snovi v posušenih medicinskih gobah minimalna, pogosto celo pod mejo detekcije. Kot zanimivost naj omenimo, da so v Ganodermi Lucidum (svetlikavi pološčenki) identificirali več kot 120 različnih triterpenov, vseh skupaj v minimalnih količinah. Koliko je torej posamezne spojine, ki bi lahko imela učinek?
Zgoraj opisana vsebnost hranil v posušenih medicinskih gobah pa, kot kaže praksa, ne vpliva na oglaševanje prehranskih dopolnil z gobami. Večino prehranskih dopolnil z medicinskimi gobami se namreč neposredno in posredno oglašuje tako, kot da zdravijo okužbe in rakava obolenja, okrepijo učinek zdravljenja rakavih obolenj, lajšajo bronhitis, astmo, multiplo sklerozo… Zagotovo bi lahko zanje našteli 50 terapevtskih oziroma medicinskih trditev, kar jih avtomatično uvrsti med zdravila. A med registriranimi zdravili teh izdelkov ne najdemo. Dokaj čudno, glede na to, kako razširjene so imenovane bolezni. Razmišljanja v tej smeri pa vodijo samo v eno smer, na inšpekcijo.
Zato poglejmo, kako se gobe obnesejo v okolju prehranskih dopolnil. Kot kažejo javno dostopni podatki, Evropska agencija za varnost hrane doslej še ni podala pozitivnega mnenja nobeni predlagani zdravstveni trditvi za prehranska dopolnila z medicinskimi gobami. Seveda je pri tem še kako pomemben vzrok zavrnitve, ki se pojavlja v odgovor na vse predloge in pravi: »Trditve so povezane s preventivo ali z zdravljenjem bolezni in tako ne ustrezajo zahtevi«. Kar lahko prevedemo v vsem razumljiv jezik takole: »Če navedene trditve držijo, je to potrebno ustrezno dokazati v postopku registracije, ki velja za zdravila, ne sodijo pa v domeno prehranskih dopolnil oziroma hrane.« In smo spet pri prejšnjem odstavku.
Gobe v prehranskih dopolnilih pri nas
Ob pregledu registra prehranskih dopolnil v bazi P3 Professional ugotovimo, da imamo na slovenskem trgu več kot 60 izdelkov z medicinskimi gobami, ki se deklarirajo kot prehranska dopolnila. Okrog 40 % teh izdelkov vsebuje svetlikavo pološčenko, več kot 20 % pa Cordyceps sinensis (kitajski glavatec). Najde (pa) se tudi sibirska čaga. A če hrana ne koristi in pri tem ne škodi, bi si človek mislil, da – razen učinka na denarnico – na kaj drugega verjetno nimajo. Vendar nas gobe lahko presenetijo tudi na tem mestu. Vam je morda poznana diagnoza shiitake dermatitis ali flagelate dermatitis? Mi smo presenečeni odkrili, da so v Evropi in tudi po svetu poznani primeri tega hudega kožnega izpuščaja, ki prizadane celo telo. Tako je že leta 2004 Zvezni inštitut za oceno tveganja v Nemčiji izdal opozorilo, ki pravi, da je uporabnika potrebno seznaniti s tveganjem pojava kožnih reakcij (shiitake dermatitis) pri uživanju gob shiitake. Njihovo mnenje je, da se število uživalcev gob povečuje, zato se veča tudi verjetnost pojava tega neprijetnega, tudi do 21 dni trajajočega dermatitisa. Podobno opozorilo je letos izdal Francoski center za nadzor zastrupitev, ki je zdravstvene delavce in prebivalstvo opozoril, naj se ob uživanju surovih gob shiitake zavedajo tveganja za pojav toksičnega dermatitisa. V vseh dosedanjih raziskanih primerih je prišlo do dermatitisa ob uživanju toplotno neobdelanih gob shiitake, ki se lahko nahajajo tudi v prehranskih dopolnilih. Torej s kuhanjem obvladamo tveganje, v prehranskih dopolnilih pa so, po nam znanih podatkih, posušene, toplotno neobdelane gobe.
Podobno kot učinkovitost ima lahko tudi varnost različne podlage in temelje. Oglaševalci izdelkov z medicinskimi gobami na primer trdijo, da so te varne, ker se v tradicionalni kitajski medicini uporabljajo že več kot 2000 let. Vendar po našem mnenju to dejstvo pove o varnosti uporabe medicinskih gob zelo malo, saj pomen varnosti hrane danes in pred 2000 leti ni primerljiv. Stradajoči se odloča popolnoma drugače kot sit. Lačnemu, ki nima niti kosa kruha ali pesti riža, je tako čaj iz gob gotovo »zdravilen«. Zato nikakor ni odveč nasvet, da se glede uživanja prehranskih dopolnil posvetujete v lekarni s P3 Professional licenciranim strokovnjakom za prehranska dopolnila. P3 Professional licencirani lekarnarji se namreč še posebej dobro zavedamo, da edini vir informacij o prehranskih dopolnilih ne sme biti le njihov dobavitelj in/ali proizvajalec.
