V randomizirani, dvojno slepi kontrolirani študiji s palecebom so po celotnih ZDA zajeli 25 871 udeležencev, med njimi 12 786 moških starih 50 ali več let in 13 085 žensk starih 55 ali več let. Dajali so jim 2000 IU vitamina D na dan oziroma 1000 mg omega 3 maščobnih kislin na dan oziroma placebo. Udeleženci so sami poročali o pojavu avtoimunih bolezni od začetka študije do 5,3 leta spremljanja po tem. Bolezni so potrdili z obsežnim pregledom zdravniške dokumentacije. Za preverjanje učinka vitamina D in omega 3 maščobnih kislin na pojavnost avtoimunih bolezni so uporabili Coxov sorazmerni model tveganj.
Primarni zaključek raziskave je bila potrditev pojavnosti avtoimunih bolezni s pregledom medicinske dokumentacije, in sicer revmatoidni artritis, revmatična polimialgija, ščitnične avtoimune bolezni, psoriaza in druge.
V vitamin D enoti so imeli 123 udeležencev v skupini z delujočo sestavino in 155 udeležencev v skupini s placebom, ki so jim potrdili avtoimune bolezni. V omega 3 enoti so imeli 130 udeležencev z delujočo sestavino in 148 udeležencev v placebo skupini s potrjeno avtoimuno boleznijo. Primerjalna enota z vitaminom D in omega 3 je imela 88 potrjenih primerov avtoimune bolezni, pri čemer je 63 udeležencev prejelo tako vitamin D kot omega 3, 60 samo vitamin D in 67 samo omega 3, ki so jim potrdili avtoimune bolezni.
Dopolnjevanje prehrane z vitaminom D za 5 let z ali brez omega 3 maščobnimi kislinami zniža pojavnost avtoimunih bolezni za 22%, medtem ko dopolnjevanje prehrane z omega 3 maščobnimi kislinami z ali brez vitamina D zmanjša pojavnost avtoimunih bolezni za 15%, kar v raziskavi ni bilo statistično relevantno. Obenem pa je v primerih udeležencev z večjo verjetnostjo pojava avtoimunih bolezni dopolnjevanje prehrane z omega 3 maščobnimi kislinami zmanjšalo pojavnost avtoimunih bolezni za 18% v primerjavi s placebom, pri čemer se je s časom povezava povečevala.
