Raziskovalci z ameriške univerze Harvard preiskujejo, katera vrsta diete je za človeka primernejša, tista z manjšim vnosom maščob in večjim vnosom ogljikovih hidratov ali, ravno obratno, tista z večjim vnosom maščob in manjšim vnosom ogljikovih hidratov.
Osredotočili so se na doslej prepoznana dejstva, da visok vnos maščob lahko vodi do prekomerne debelosti, sladkorne bolezni ter bolezni srca in nekaterih oblik raka ter da imajo predelani ogljikovi hidrati negativen vpliv na presnovo in da količina zaužite maščobe ter ogljikovih hidratov ni tako pomembna, kot je pomembna njihova vrsta.
Sklepajo, da je najbolj relevantnega pomena za človeka predvsem kakovost prehranjevanja, to pomeni, da nasičene ali trans maščobe raje nadomestimo z nenasičenimi ali pa, da predelane ogljikove hidrate nadomestimo s polnozrnatimi žiti in neškrobno zelenjavo.
V prihodnje se bodo zato lotili še proučevanja povezave med ogljikovimi hidrati in maščobo ter njunim vplivom na človekovo telo glede na kalorični vnos. Posebej bodo proučevali tudi učinke ketogene diete na presnovo in skušali določiti optimalno količino specifičnih oblik maščobnih kislin pri dieti z zelo nizkim vnosom ogljikovih hidratov.
