PABA (kemijsko 4-aminobezojska kislina oz. para amino benzojska kislina) v kozmetični industriji pogosto uporabljajo kot sestavino krem za sončenje ali nekaterih mazil.
A pojavlja se tudi v prehranskih dopolnilih. Pri nas se na primer v nekaterih primerih pridružuje sestavinam vitaminskih ali mineralnih izdelkov.
Nekateri jo označujejo tudi kot vitamin Bx ali B10, v preteklosti celo kot vitamin R, čeprav ne gre za pravi vitamin.
Potrebno je paziti na skupno količino zaužitih količin PABA, saj uradno določenih mejnih doz ni, a prevelika količina lahko privede do alergij in drugih težav zaradi prevelikih vnosov, na primer diareje, omotice, vročine, okvare jeter, slabosti, izpuščajev, težav s sapo in drugega.
V primeru kakršnihkoli neželenih dogodkov, za katere sumite, da bi jih lahko povzročila prehranska dopolnila, se obrnite na zdravstveno osebje oz. na lekarne v nutrivigilančni mreži Slovenije.
PABA naj bi bila sicer prisotna tudi v nekaterih živilih, npr. v jetrih, gobah, špinači in polnozrnatih žitih.
4-aminobezojska kislina je pogosto predmet znanstvenih raziskav. Američani so na primer ugotovili, da je za merjenje eksokrine funkcije trebušne slinavke najbolj primeren serum PABA, kadar merjenje poteka ob točno določenem času ali v ustreznih intervalih ob oralnemu jemanju PABA. Analiza seruma se je tako izkazala za boljšo kot analiza urina.