Pišeta:

mag. sci. Martina Puc, mag. farm., spec., MBA

Matija Centrih, mag. farm., koncesionar Lekarne Dobrova

Prehranska dopolnila na slovenskem trgu se vse bolj razlikujejo glede na različne parametre, predvsem npr. po glavnih sestavinah. Le te so tudi znotraj posameznih kategorij po P3 klasifikaciji laikom vedno bolj tuje, neprepoznavne. To pomeni, da potrošniki v resnici ne vedo, kaj je pravzaprav vsebina prehranskega dopolnila, kakšna tveganja prevzemajo z njihovo uporabo in kdaj jih pravzaprav ne smejo jemati.

Zelo ilustrativen primer so prehranska dopolnila z rdečim kvasnim rižem, zato si jih je smiselno vsaj malo bliže pogledati. Začnimo s tem, kaj rdeči kvasni riž pravzaprav je. Iz deklaracij prehranskih dopolnil tega verjetno ne boste ugotovili. Kot pri številnih drugih sestavinah tudi v tem primeru namreč marsikateri distributer v Sloveniji ne ve prav dobro, kaj v resnici prodaja. Temu primerni so katastrofalni in nestandardni prevodi sestavin, ki so že zaradi tega zavajajoči. Tako kot sestavine tovrstnih izdelkov navajajo npr. kvas rdečega riža ali rdeči riž, kar bi marsikoga napeljalo na misel, da gre za posebno vrsto riža, ali pa da gre za variacijo kvasa za domačo peko. Tudi tisti, ki operirajo z malo boljšimi izdelki, v katerih gre za standardizirane izvlečke, v resnici za malo bolj strokovno oko padejo na celi črti, ker ne navedejo vrste monakolina. Da ne gre zgolj za našo kaprico, bomo razložili v nadaljevanju.

Kako ga pridobivamo?

Rdeč kvasni riž tradicionalno pridobivajo tako, da na skuhanem navadnem belem rižu vzgojijo plesen, ki ga obarva rdeče. Tradicionalno se uporablja mešanica več vrst plesni rodu Monascus. Da gre za številen rod, lahko ilustriramo z informacijo, da je trenutno na depozitu v ATCC (American Type Culture Collection) shranjenih kar 65 sevov iz tega rodu. Poleg tega katerikoli rdeč kvasni riž vsebuje različne monakoline.

Najbolj izpostavljena sestavina rdečega kvasnega riža je monakolin K, ki je pravzaprav statin, v zdravilih na recept naveden pod imenom lovastatin. Tako kot statini tudi monakolin K inhibira encim, ki je udeležen v sintezi holesterola. Naj poudarimo, da nihče ne dvomi o njegovemu delovanju.

Monascus purpureus (rdeči kvasni riž) Monakolin K iz rdečega kvasnega riža prispeva k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki zagotavlja dnevni vnos 10 mg monakolina K iz rdečega kvasnega riža.

Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 10 mg monakolina K iz fermentiranih pripravkov rdečega kvasnega riža.

Vir: Uredba Komisije (EU) št. 432/2012 z dne 16. maja 2012 o seznamu dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih.

Potrebno je poudariti, da tovrstno zdravilo na recept v številnih državah ni več na voljo, saj je enostavno zastarelo. Po eni strani 10 mg doze znižajo nivo LDL v krvi za manj kot 30 %, stranki učinki pa so vse prej kot zanemarljivi. Poleg tega statini stopajo v interakcijo drug z drugim, to pomeni v medsebojno delovanje z drugimi statini, zato so kombinacije nevarne. Tudi sicer so za statine znane številne kontraindikacije (stanja, ko zdravila ne smemo jemati) in interakcije, ki jih lahko pripišemo tudi rdečemu kvasnemu rižu. Naj kot primer kontraindikacije omenimo vsaj nosečnost in povišane jetrne encime ali celo aktivne okvare jeter.

Kemijska identiteta monakolinov kot statinov tako seveda vpliva tudi na njihov varnostni profil, ki je impresiven. Tako so v sistemu nutrivigilance (spremljanje stranskih učinkov) v Franciji zabeležili že več deset primerov neželenih učinkov, med katerimi bi nas morale najbolj skrbeti vsaj poškodbe muskulature v obliki intenzivnih mialgij in poškodbe jeter. V literaturi poleg mialgije najdemo še navedbe neželenih učinkov, kot je Steven-Johnsonov sindrom, akutni pankreatitis, trombocitopnia, hepatična citoliza, bolečine v sklepih, kolitisi, slabosti, …

Vzroki za težave so različni, od nečistoč do, kot smo že omenili, samega mehanizma delovanja. Tako je npr. v rdečem kvasnem rižu med pristotnimi barvili, ki so sekundarni metaboliti in sodijo med azafiline, tudi citrinin, ki je mikotoksin. Torej je toksičen oz. strupen. Med segrevanjem naj bi se razgradil, vendar je eden od razgradnih produktov citrinin H1 za nameček 10-krat bolj citotoksičen!

Kaj se dogaja na trgu?

Številne kombinacije rdečega kvasnega riža so tudi napol premišljene. Tako so npr. ob uporabi rdečega kvasnega riža opazili tudi znižanje nivoja koencima Q10 v krvi, vendar ni dokazov, da sočasno jemanje le-tega zmanjša povezane neželene učinke.

Marsikateri distributer teh izdelkov tolaži uporabnike, da gre za v Aziji oz. daljnem vzhodu normalno prisotno živilo, a ne povedo, da ga tam uporabljajo v precej manjših količinah in da so v prehranskih dopolnilih predvsem netradicionalni sevi plesni.

Na koncu še omenimo, da tudi spremljanje nivoja lipidov v krvi zahteva nekaj strokovnega znanja, npr. da je potrebno pred meritvijo biti 12 ur tešč. Zaradi vsega naštetega dober lekarnar ne bo izdal rdečega kvasnega riža človeku, ki ga ne spremlja zdravnik, ki mu je tak izdelek tudi pisno predpisal in s tem prevzel odgovornost.

 

Vir fotografije: By FotoosVanRobin (Flickr: Red yeast rice) [CC BY-SA 2.0 (https://creativecommons.org/licenses/by-sa/2.0)], via Wikimedia Commons